Anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikacijski sistem je sistem razvrščanja zdravil, ki ga nadzoruje Sodelujoči center za statistično obdelavo zdravil Svetovne zdravstvene organizacije. Prvič je bil objavljen leta 1976. Glede na ta sistem dobi vsako zdravilo tako imenovano oznako ATC. Vsako zdravilo (kot končni pripravek) lahko ima le eno oznako ATC. Vendar pa lahko ima ena učinkovina različne indikacije in se v različnih pripravkih uporablja za drugačne indikacije - v tem primeru lahko imajo ta zdravila različne oznake ATC. Pri zdravilih, ki imajo več indikacij oziroma več učinkovin z različnimi indikacijami, se upošteva poglavitna indikacija.

Razvrščanje temelji na:

delovanju zdravila na anatomsko strukturo organizma (organ, organski sistem);
terapevtski uporabi (indikacije zdravila);
kemičnih lastnostih zdravila.

Zgodovina

V 60-ih letih dvajsetega stoletja je postalo zanimivo področje raziskav o porabi zdravil in Evropski regionalni urad svetovne zdravstvene organizacije (WHO Regional Office for Europe) je v letih 1966 in 1967 organiziral prvo mednarodno raziskavo o porabi zdravil. Sodelovalo je šest držav, rezultati raziskave pa niso bili primerljivi zaradi različnih načinov spremljanja porabe zdravil v posamezni državi. Na prvem mednarodnem simpoziju o porabi zdravil v Oslu leta 1969 je bilo zato dogovorjeno, da je treba izdelati mednarodno sprejemljiv klasifikacijski sistem za raziskave, ki bi omogočal primerljivost podatkov o porabi zdravil. Ustanovljena Raziskovalna skupina za porabo zdravil (Drug Utilization Research Group – DURG), zadolžena za razvoj enotne metodologije za mednarodno spremljanje porabe zdravil. S spremembo in razširitvijo klasifikacijskega sistema, ki ga je razvilo Evropsko združenje za raziskavo farmacevtskega trga (European Pharmaceutical Market Research Association - EphMRA), so norveški raziskovalci razvili sistem, znan kot anatomsko-terapevtsko-kemijska (ATC) klasifikacija.^[1]

Leta 1975 so ustanovili Nordijski svet za zdravila (Nordic Council on Medicines – NLN) in le-ta je leta 1976 pri objavi podatkov o porabi zdravil prvič uporabil metodologijo ATC ter definiranih dnevnih odmerkov (DDD – angl. defined daily dose). Leta 1981 je Evropski regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije priporočil uporabo sistema ATC/DDD pri mednarodnih raziskavah porabe zdravil. Ker se je začela metodologija uporabljati vse širše, se je pojavila potreba po centralnem organu odgovornem za metodologijo. Leta 1982 so v Oslu ustanovili Center SZO za statistično obdelavo zdravil (WHO Collaborating Centre for Drug Statistics Methodology), ki se danes nahaja na norveškem Inštitutu za javno zdravje, finančno pa ga podpira norveška vlada. Leta 1996 je Center prišel neposredno pod okrilje Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi.^[2]

Razvrstitev

Po sistemu ATC so zdravila razvrščena po petih ravneh.

Primer

Oznaka ATC za paracetamol: N02BE01

prva raven: N
druga raven: 02
tretja raven: B
četrta raven: E
peta raven: 01

Prva raven

Prva raven razvrščanja zdravila dodeli zdravilu črko glede na anatomsko skupino (organ oziroma organski sistem, na katerega zdravilo deluje) - teh skupin je 14:

A	Zdravila za bolezni prebavil in presnove
B	Zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov
C	Zdravila za bolezni srca in ožilja
D	Zdravila za bolezni kože in podkožnega tkiva
G	Zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni
H	Hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje - razen spolnih hormonov
J	Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij
L	Zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji
M	Zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema
N	Zdravila z delovanjem na živčevje
P	Antiparazitiki, insekticidi in repelenti
R	Zdravila za bolezni dihal
S	Zdravila za bolezni čutil
V	Razna zdravila

Druga raven razvrščanja zdravil temelji na glavni terapevtski skupini in podeli zdravilu dve števki. Tretja raven razvrščanja pomeni terapevtsko/farmakološko podskupino zdravila ter predstavlja v oznaki ATC eno črko. Četrta raven z eno črko navaja dodatno kemično/terapevtsko/farmakološko podskupino in predstavlja eno črko. Peta raven razvrščanja - zadnji dve števki - predstavlja kemično zgradbo učinkovine.

ATCvet

Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem za zdravila v veterini (ATCvet) se uporablja za razvrščanje učinkovin za uporabo v veterini. Koda ATCvet je običajno se sestavljena iz kode ATC za identično humano zdravilo, ki nosi predpono Q. Furosemid za veterino ima tako kodo QC03CA01.

Nekatere kode se tičejo izključno samo zdravil za živsli, na primer QI - imunološka sredstva, QJ51 - protibakterijska zdravila za intramamarno rabo ali pa QN05AX90 - amperozid.^[3]

Na tej delovni strani so vsi zapisi zdravil po Klasifikaciji ATC. Izvor podatkov je [datoteka ATC_2015] na spletišču Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke^[4]. Stran je razumeti kot časovno omejeno "skladišče" ali "bazni tabor" pri vzponu na ATC vrh v slovenski Wikipediji. Osnovne informacije o vsebini in tej temi je najti na strani oAnatomsko-terapevtsko-kemičnem klasifikacijskem sistemu.