Fludarabin

Fludarabin (na trgu v obliki fludarabinijevega fosfata) je citostatik, ki se uporablja pri zdravljenju krvnih oblik raka.

Fludarabin

Klinični podatki
Nosečnostna kategorija	D
Način uporabe	intravensko, peroralno
Oznaka ATC	L01BB05 (WHO)
Pravni status
Pravni status	le na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	55 %
Vezava na beljakovine	19–29 %
Razpolovni čas	20 ur
Izločanje	preko ledvic
Identifikatorji
IUPAC ime [(2R,3R,4S,5R)-5-(6-amino-2-fluoro-purin-9-il)- 3,4-dihidroksi-oksolan-2-il]metoksifosfonijeva kislina
Številka CAS	75607-67-9
PubChem CID	30751
DrugBank	APRD00594
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID2023060
ECHA InfoCard	100.123.703
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C10H13FN5O7P
Mol. masa	365,212 g/mol

Indikacije

Fludarabin se učinkovito uporablja pri kronični limfocitni levkemiji, kjer so izidi boljši kot pri zdravljenju z alkilirajočimi citostatiki (npr. s klorambucilom). Pri ne-Hodgkinovih limfomih se uporablja v kombinacijah s ciklofosfamidom, mitoksantronom, deksametazonom in rituksimabom. Pri akutni mieloični levkemiji se daje v kombinaciji s citarabinom in granulocitne kolonije stimulirajočim faktorjem.

Zaradi zaviranja imunskega sistema se včasih daje tudi pri presaditvah kostnega mozga.

Farmakologija

Fludarabin je purinski analog, ki se daje peroralno ali intravensko. Preko delovanja na DNK-polimerazo in ribonukleotidno reduktazo zavira sintezo DNK. Deluje tako na deleče se celice kot na mirujoče celice.

Neželeni učinki

Pojavi se lahko limfopenija, kar znatno poviša tveganje za oportunistične okužbe.

Povzroča tudi slabokrvnost, trombocitopenijo in nevtropenijo, zaradi česar je potrebno spremljanje bolnikovih krvnih vrednosti. Pri nekaterih bolnikih je potrebna transfuzija krvi in krvnih ploščic ali injiciranje grenulocitne kolonije stimulirajočega faktorja za povišanje števila nevtrofilcev.

S fludarabinom povezujejo tudi pojav avtoimunske hemolitične anemije.