Wikipedija

Hidroksiklorokin

kemična spojina; učinkovina

Hidroksiklorokín je zdravilo iz skupine antimalarikov in imunomodulirajočih antirevmatikov.[2] Kot antimalarik se uporablja na področjih, kjer povzročitelj ni razvil odpornosti proti klorokinu. Uporablja se tudi v zdravljenju revmatoidnega artritisa, lupusa in pozne kožne porfirije. Uporablja se peroralno (skozi usta), pogosto v obliki hidroksiklorokinijevega sulfata.[3]

Hidroksiklorokin
Skeletna formula hidroksiklorokina
Model kroglic in paličic molekule hidroksiklorokina
Klinični podatki
Blagovne znamkePlaquenil, drugi
SinonimiHCQ
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa601240
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeskozi usta (tablete)
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept)
  • UK: Rp (Le na recept)
  • ZDA: ℞-only
  • ℞ (Le na recept)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostvariabilna (povprečno 74 %); Tmax = 2–4,5 h
Vezava na beljakovine45 %
Presnovav jetrih
Razpolovni čas32–50 dni
Izločanjepovečini skozi ledvice (23–25 % v nespremenjeni obliki), tudi z žolčem (< 1 0%)
Identifikatorji
  • (RS)-2-[{4-[(7-klorokinolin-4-il)amino]pentil}(etil)amino]etanol
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.003.864 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC18H26ClN3O
Mol. masa335,88 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • Clc1cc2nccc(c2cc1)NC(C)CCCN(CC)CCO
  • InChI=1S/C18H26ClN3O/c1-3-22(11-12-23)10-4-5-14(2)21-17-8-9-20-18-13-15(19)6-7-16(17)18/h6-9,13-14,23H,3-5,10-12H2,1-2H3,(H,20,21)
  • Key:XXSMGPRMXLTPCZ-UHFFFAOYSA-N

Med pogostimi neželenimi učinki so bruhanje, glavobol, težave z vidom in mišična oslabelost.[3] Povzroči lahko tudi nekatere hude neželene učinke, kot so alergija, retinopatija in srčna aritmija.[3][4] Pri nosečnicah se uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa, vendar z določenim tveganjem.[5]

Za klinično uporabo so ga v ZDA odobrili leta 1955.[3] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6]

Po izbruhu pandemije koronavirusne bolezni 2019 je veljal za potencialno zdravilo za zdravljenje in preprečevanje te bolezni, vendar klinična preskušanja niso potrdila učinkovitosti, so pa pokazala na tveganje neželenih učinkov.[7]

Klinična uporaba uredi

Hidroksiklorokin je antimalarik in imunomodulirajoči antirevmatik.[2] Kot antirevmatik se uporablja za zdravljenje revmatičnih bolezni, kot so revmatoidni artritis, eritematozni lupus in pozna kožna porfirija.[3] V zdravljenju eritematoznega lupiusa velja za zdravilo izbora.[8] Ni učinkovit pri zdravljenju vseh vrst malarije in nekateri sevi so razvili odpornost. Poleg malarije se uporablja za zdravljenje še nekaterih drugih okužb, kot je vročica Q.[3]

Uporablja se tudi za zdravljenje sjögrenovega sindroma, čeprav podatki ne potrjujejo učinkovitosti.[9] Prav tako se uporablja za zdravljenje lymskega artritisa, in sicer ima za to indikacijo potencialno dvojni učinek – deluje proti spirohetam ter ima protivnetni učinek.[10]

Neželeni učinki uredi

Najpogostejši neželeni učinki pri uporabi hidroksiklorokina so slabost, trebušni krči in driska. Med pogostimi neželenimi učinki sta srbenje in glavobol.[11] Hidroksiklorokin lahko povzroči hude neželene učinke na očeh, in sicer lahko pride do retinopatije. Le-ta je odvisna od odmerka. Pojavi se lahko tudi po prenehanju uporabe hidroksiklorokina.[3] Poročali so tudi o hudih nevropsihiatričnih neželenih učinkih, kot so manija, nespečnost, halucinacije, psihoze, paranoja, huda depresija, samomorilske misli itd.[11] V redkih primerih so ga povezali tudi s hudimi kožnimi reakcijami, kot so stevens-johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza in reakcija z eozinofilijo in sistemskimi simptomi.[11] Krvne anomalije, o katerih so poročali ob uporabi hidroksiklorokina, so limfopenija, eozinofilija in netipična limfocitoza.[11]

Pri kratkotrajnem zdravljenju akutne malarije lahko pride do krčev v trebuhu, driske, težav v delovanju srca, izgube teka, glavobola, slabosti in bruhanja.[3] Drugi neželeni učinki, o katerih se poroča ob kratkotrajnejšem zdravljenju s hidroksiklorokinom, vključujejo tudi znižanje krvnega sladkorja in podaljšanje intervala QT.[12] Poročali so tudi o idiosinkratičnih reakcijah.[11]

Pri dolgotrajnem zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa lahko pride poleg akutnih simptomov do sprememb pigmentacije v očesu, aken, slabokrvnosti, posvetlitev telesnih dlak, mehurjev v ustih in na očeh, krvnih motenj, kardiomiopatije,[12] krčev, težav z vidom, oslabelosti refleksov, sprememb v čustvovanju, povečane obarvanosti kože, težav s sluhom, koprivnice in srbeža, težav v delovanju jeter in celo odpovedi jeter, izpadanja las, mišične ohromelosti, oslabelosti ali atrofije mišic, nočnih mor, luskavice, bralnih težav, zvonjenja v ušesih, vnetja in luščenja kože, vrtoglavice, hujšanja in urinske inkontinence.[3] Ob uporabi hidroksiklorokina lahko pride do poslabšanja že obstoječe luskavice ali porfirije.[3]

Otroci so posebej dovzetni za pojav neželenih učinkov zaradi prevelikega odmerjanja.[3]

Mehanizem delovanja uredi

Mehanizmi delovanja hidroksiklorokina so večplastni, niso pa povsem pojasnjeni. Antiprotozoalen (proti okužbam s praživalmi) in protirevmatičen učinek sta lahko posledica koncentracije učinkovine v znotrajceličnih veziklih in povečanje vrednosti pH v teh veziklih.[13]

Vrednost pH zvišuje[14] v lizosomih antigen predstavitvenih celic,[12] in sicer po dveh mehanizmih. Kot šibka baza je akceptor protonov in s kopičenjem v lizosomih zmanjša kislost okolja. V celicah parazitov, ki so občutljivi za delovanje hidroksiklorokina, posega v endocitozo in proteolizo hemoglobina ter zavira aktivnost lizosomskih encimov; s tem bistveno močneje dvigne vrednost pH v lizosomih kot bi samo po mehanizmu delovanja šibke baze.[15][16] Leta 2003 so opisali nov mehanizem delovanja, po katerem hidroksiklorokin zavira stimulacijo toličnih receptorjev 9. Tolični receptorji so sicer celični receptorji, ki vežejo produkte mikroorganizmov ter inducirajo vnetni odziv preko aktivacije vrojenega imunskega sistema.[17]

Hidroksiklorokin in covid 19 uredi

Po izbruhu pandemije koronavirusne bolezni 2019 (covida 19) je veljal za potencialno zdravilo za zdravljenje in preprečevanje te bolezni.[7] Zgodnja neradomizirana raziskava na 36 ljudeh je pokazala obetavne rezultate pri zdravljenju bolnikov s covidom s kombinacijo hidroksiklorokina in azitromicina.[18] Večje, randomizirane raziskave pa niso opažale učinkovitosti hidroksiklorokina pri zdravljenju covida 19, poleg tega pa so v nekaterih raziskavah zaznali pomembne varnostne signale, med drugim srčno toksičnost.[7] Izkazalo se je, da hidroksiklorokin (in tudi sorodna učinkovina klorokin) ni učinkovito zdravilo za zdravljenje covida 19,[19] prav tako pa ne preprečuje okužbe.[11][12][20][21][22]

Sklici uredi

  1. ↑ »Hydroxychloroquine Use During Pregnancy«. Drugs.com. 28. februar 2020. Pridobljeno 21. marca 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/9896161/hidroksiklorokin?query=hidroksiklorokin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 24. 3. 2021.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 »Hydroxychloroquine Sulfate Monograph for Professionals«. The American Society of Health-System Pharmacists. 20. marec 2020. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 20. marca 2020.
  4. ↑ »Guidance on patients at risk of drug-induced sudden cardiac death from off-label COVID-19 treatments«. newsnetwork.mayoclinic.org. 25. marec 2020.
  5. ↑ Flint J, Panchal S, Hurrell A, van de Venne M, Gayed M, Schreiber K, in sod. (september 2016). »BSR and BHPR guideline on prescribing drugs in pregnancy and breastfeeding—Part I: standard and biologic disease modifying anti-rheumatic drugs and corticosteroids«. Rheumatology. 55 (9): 1693–1697. doi:10.1093/rheumatology/kev404. PMID 26750124.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 »Chloroquine or Hydroxychloroquine«. COVID-19 Treatment Guidelines. National Institutes of Health. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2020. Pridobljeno 14. februarja 2021.
  8. ↑ Chew CY, Mar A, Nikpour M, Saracino AM (Maj 2020). »Hydroxychloroquine in dermatology: New perspectives on an old drug«. The Australasian Journal of Dermatology. 61 (2): e150–e157. doi:10.1111/ajd.13168. PMID 31612996. S2CID 204703558.
  9. ↑ Wang SQ, Zhang LW, Wei P, Hua H (Maj 2017). »Is hydroxychloroquine effective in treating primary Sjogren's syndrome: a systematic review and meta-analysis«. BMC Musculoskeletal Disorders. 18 (1): 186. doi:10.1186/s12891-017-1543-z. PMC 5427554. PMID 28499370.
  10. ↑ Steere AC, Angelis SM (Oktober 2006). »Therapy for Lyme arthritis: strategies for the treatment of antibiotic-refractory arthritis«. Arthritis and Rheumatism. 54 (10): 3079–3086. doi:10.1002/art.22131. PMID 17009226.  
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 Juurlink DN (april 2020). »Safety considerations with chloroquine, hydroxychloroquine and azithromycin in the management of SARS-CoV-2 infection«. CMAJ. 192 (17): E450–E453. doi:10.1503/cmaj.200528. PMC 7207200. PMID 32269021.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 Meyerowitz EA, Vannier AG, Friesen MG, Schoenfeld S, Gelfand JA, Callahan MV, in sod. (Maj 2020). »Rethinking the role of hydroxychloroquine in the treatment of COVID-19«. FASEB Journal. 34 (5): 6027–6037. doi:10.1096/fj.202000919. PMC 7267640. PMID 32350928.
  13. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/9FC075256ED8342BC125856F00002B52/$File/s-023968.pdf[mrtva povezava] Povzetek glavnih značilnosti zdravila Hidroksiklorokinijev sulfat Accord 200 mg filmsko obložene tablete, vpogled: 24. 3. 2021.
  14. ↑ Waller D, Sampson T. Medical Pharmacology and Therapeutics (2. izd.). str. 370.
  15. ↑ Krogstad DJ, Schlesinger PH (Marec 1987). »The basis of antimalarial action: non-weak base effects of chloroquine on acid vesicle pH«. Am J Trop Med Hyg. 36 (2): 213–220. doi:10.4269/ajtmh.1987.36.213. PMID 2435182.
  16. ↑ Al-Bari MA (Februar 2017). »Targeting endosomal acidification by chloroquine analogs as a promising strategy for the treatment of emerging viral diseases«. Pharmacol Res Perspect. 5 (1): e00293. doi:10.1002/prp2.293. PMC 5461643. PMID 28596841.
  17. ↑ Takeda K, Kaisho T, Akira S (2003). »Toll-like receptors«. Annual Review of Immunology. 21: 335–76. doi:10.1146/annurev.immunol.21.120601.141126. PMID 12524386.  
  18. ↑ Knez, Lea, Tomšič, Tanja, Morgan, Tina, Locatelli, Igor (2020). Z dokazi podprto zdravljenje covid-19 z zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 71, številka 2, str. 121-132.
  19. ↑ »Coronavirus (COVID-19) Update: Daily Roundup March 30, 2020«. FDA. 30. marec 2020.
  20. ↑ Smit M, Marinosci A, Agoritsas T, Ford N, Calmy A (Januar 2021). »Prophylaxis for COVID-19: a systematic review«. Clinical Microbiology and Infection (Systematic review). doi:10.1016/j.cmi.2021.01.013. PMC 7813508. PMID 33476807.
  21. ↑ »Assessment of Evidence for COVID-19-Related Treatments: Updated 4/3/2020«. American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 7. aprila 2020.
  22. ↑ Yazdany J, Kim AH (Junij 2020). »Use of Hydroxychloroquine and Chloroquine During the COVID-19 Pandemic: What Every Clinician Should Know«. Annals of Internal Medicine. 172 (11): 754–755. doi:10.7326/M20-1334. PMC 7138336. PMID 32232419.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hidroksiklorokin&oldid=6185233«