Odpre glavni meni
litijberilij
H
Li
Na  
 
 
Li-TableImage.svg
Splošno
Ime, znak, število litij, Li, 3
Kemijska vrsta alkalijska kovina
Skupina, perioda, blok 1(IA), 2 , s
Gostota, trdota 535 kg/m3, 0,6
Izgled srebrnkasto bel/siv
Li,3.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 6,941 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 145 (167) pm
Kovalentni polmer 134 pm
van der Waalsov polmer 182 pm
Elektronska konfiguracija [He]2s1
e- na energijski nivo 2, 1
Oksidacijska stanja (oksid) 1 (močna baza)
Zgradba mreže telesno centrirana kubična
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (nonmagnetic)
Tališče 453,69 K (179oC)
Vrelišče 1615 K (1317oC)
Molarna prostornina 13,02 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 145,92 kJ/mol
Talilna toplota 3 kJ/mol
Parni tlak 1,63 E-8 Pa (453,7K)
Hitrost zvoka 6000 m/s (293,15K)
Razne lastnosti
Elektronegativnost 0,98 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 3582 J/(kg · K)
Električna prevodnost 10,8 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 84,7 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 520,2 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 7298,1 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 11815,0 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
6Li 7,5% Li je stabilen s 3 nevtroni
7Li 92,5% Li je stabilen z 4 nevtroni
8Li {sint.} 838 ms β- 16,004 8Be β- + 2 α   none
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.
Litij
Druga imena Lithium
Identifikatorji
Številka CAS 7439-93-2
EINECS število 231-102-5
RTECS število OJ5540000
Lastnosti
Molekulska formula Li
Molekulska masa 6,94g/mol
Videz srebrnkasto bel/sivi koščki
Gostota 0,534g/m3
Tališče

179 oC

Vrelišče

1317oC

Struktura
Kristalna struktura Kubična-telesno centrirana
Nevarnosti
Varnostni list ICSC 0710
Glavne nevarnosti Lahko vnetljivo ,jedko
NFPA 704
NFPA 704.svg
2
3
2
W
R-stavki R14/15,R34
S-stavki S1/2,S8,S43,S45
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3. V periodnem sistemu se nahaja v prvi skupini, med alkalijskimi kovinami. Litij je v svoji čisti obliki mehka, srebrno bela kovina, ki na zraku in v vodi zelo hitro potemni in oksidira. Je najlažji trden element in se predvsem uporablja za izdelavo zlitin za prenos toplote, v baterijah, v nekaterih zdravilih pa nastopa kot sestavina za stabiliziranje počutja.

Litij je najlažja kovina in ima pol manjšo gostoto kot voda. Kot vse alkalne kovine tudi litij zlahka reagira v vodi in v naravi zaradi te svoje aktivnosti ne nastopa prost, vseeno pa je še vedno manj reaktiven od kemijsko podobnega natrija.

LastnostiUredi

Je srebrnkasto bele/sive barve, ki je tako mehka, da jo lahko režemo z nožem. Leta 1817 ga je odkril Johan August Arfwedson v silikatnih mineralih. Za razliko od ostalih alkalijskih elementov se nahaja v kameninah, zato je dobil ime lithos, kar v grščini pomeni kamen. Najpomembnejši viri litija so minerali (kastor, spodumen, ambligonit, lepidolit). Pridobivamo ga tako, da minerale raztopimo v žveplovi(VI) kislini. Nato iz nastale raztopine Li2SO4 s pomočjo Na2CO3 oborijo Li2CO3. Kovinski litij dobijo z elektrolizo taline LiCl in KCl ter iz raztopine LiCl v piridinu.

Litij se uporablja kot dodatek v kovinskih zlitinah, za pridobivanje organokovinskih katalizatorjev, za izdelavo baterij (žepni računalniki, ure,...). Litijeve spojine se uporabljajo v različnih panogah. Tako se litijev karbonat Li2CO3 uporablja v medicini za zdravljenje duševnih bolezni, medtem ko se v industriji uporablja za emajle, glazure. Litijev klorat(I) LiClO3 se uporablja v bazenih in bolnišničnih pralnicah za uničevanje klic, litijev oksid Li2O za izdelavo keramike (posode), litijev hidroksid LiOH za barvanje najlona in papirja ter litijev karbonat Li2CO3 pa za izdelavo stekla.

Litij tvori, pri gorenju na zraku, trdne snovi z ionsko zgradbo, v glavnem okside (Li2O.Li + O2 ---> 2Li2O). Oksid je bazičen ter pri reakciji z vodo reagira do hidroksidov, te raztopine pa so močno alkalne (bazične). Te pa lahko nevtralizirajo kisline in pri tem nastanejo soli. Burno reagira z vodo, pri čemer se sprošča zelo lahko vnetljiv plin vodik.

Je korozivna (jedka) in vnetljiva snov.

Ko litij gori, daje kovina presenetljivo karminsko rdečo barvo, ko pa močno gori, pa postane plamen briljantno bel. Litij je zelo lahko vnetljiv, do vžiga lahko pride zaradi trenja, segrevanja, iskre ali plamena. Pri stiku z vodo nastanejo vnetljivi plini,lahko se vname pri stiku z vodo ali vlažnim zrakom. Litij hranimo v petroleju (na bencinu plava), zato ga prevažamo v zelo vnetljivih tekočinah. Za požar se ne sme uporabljati vode, ker reagira burno ali eksplozivno, lahko nastanejo jedke raztopine in strupeni plini. Širjenje požara lahko povzroči onesnaženje.

Za preprečevanje samomorov

Japonski znanstveniki trdijo, da pitje vode z vsebnostjo litija zmanjšuje pogostost samomorov. Študija, ki so jo izvedli na prebivalcih japonske pokrajine Oita s populacijo več kot milijon ljudi, je pokazala, da so samomori na območjih z višjo vsebnostjo litija v vodi precej redkejši kot na področjih z nižjo stopnjo omenjenega elementa v vodi.

Medtem ko se visoke doze litija uporabljajo za zdravljenje razpoloženjskih motenj, so sedaj strokovnjaki z univerz v Oiti in Hirošimi ugotovili, da ima že relativno nizka stopnja litija pozitiven vpliv na ljudi.

Japonski znanstveniki strokovnjake pozivajo k izvedbi obsežnejših in podrobnejših raziskav na to temo, vendar pa odsvetujejo kakršnekoli ideje o dodajanju litija v pitno vodo, saj bi lahko to imelo več negativnih kot pozitivnih učinkov na zdravje ljudi.

UporabaUredi

Keramika in stekloUredi

Litij oksid se pogosto uporablja za obdelavo kremena, zmanjša tališče in viskoznost materiala in vodi do glazure izboljšane fizikalne lastnosti, vključno z nizko koeficiente za toplotno raztezanje.

ElektronikaUredi

V poznih letih 20. Stoletja je litij postal pomemben kot anodni material. Uporabljen v LI-ION baterijah zaradi visokega elektrokemičnega potenciala in celica lahko v primerjavi z 2.1 voltov pri svinec-kislinski in v primerjavi z 1.5 voltov pri cink-ogljikovi celici ustvari 3 volte. Zaradi nizke atomske mase ima tudi visoko moč polnjenja in razmerje med močjo in težo. Litijumske baterije so za enkratno uporabo. Ne smemo jih mešati z LI-ION baterijami, ki so polnilne baterije z visoko gostoto. Ostale polnilne baterije vsebujejo Li-ION polymer baterijo, litij železov fosfat baterije in nano baterije. Nove tehnologije se konstantno predstavljajo.

Mazalne maščobeUredi

Tretja najpogostejša uporaba litija je v masti. Litij hidroksid je močna baza, in pri segrevanju z maščobo, ki ga proizvaja iz mila starat litija. Litij milo ima sposobnost za zgostitev olja, zato se mazalne maščobe uporablja v proizvodnji za vse namene, z visoko temperaturo.

Anorganske litijeve soliUredi

Litij klorid in litij bromid sta izredno higroskopičena in se uporabljat kot sušilno sredstvo. Litijev hidroksid (LiOH) je pomembna spojina litija pridobljenega iz litijevega karbonata (Li2CO3). Kovisnki litij in njegovi kompleksni hidridi kot Li(AlH4) se uporabljajo kot visoko energetski dodatki za raketna goriva.

Čiščenje zrakaUredi

Litij peroksid, litij nitrat, litij klorat in litij peroklat se uporabljajo kot oksidanti v raketnih gorivih in tudi v kisikovih svečah ki oskrbujejo podmornice s kisikom. Litijev hidroksid in peroksid so soli, ki se najpogosteje uporabljajo v zaprtih prostorih kot npr. na krovu vesoljske ladje in podmornice, za odstranjevanje ogljikovega dioksida in čiščenje zraka. Litijev hidroksid absorbira ogljikov dioksid iz zraka, z reakcijo, da s tem, oblikujejo litijev karbonat, ki je boljši od drugih alkalnih hidroksidov za njegovo nizko težo. Litij peroksid (Li2O2) v prisotnosti vlage ne samo, da absorbira ogljikov dioksid v obliki litijevega karbonata, ampak tudi sprošča kisik. Npr:. Li2O2 2 + 2 CO2 → 2 Li2CO3 + O2.

Ukrepi za prvo pomočUredi

Vdihovanje

Vdihovanje ali stik s parami, snovjo ali razkrojnimi produkti lahko povzroči hude poškodbe ali smrt.Potrebno je najprej premakni ponesrečenca na sveži zrak, mu nuditi umetno dihanje če ne diha oziroma uporabiti kisik če je dihanje oteženo.

Zaužitje

Usta večkrat izprat z vodo, če ima oseba krče jo je potrebno takoj pospremiti k zdravniku in ji nuditi zdravniško pomoč.

Stik s kožo in očmi

V primeru stika s snovjo takoj izpiranje kože ali oči s tekočo vodo najmanj 20 minut, odstraniti in izolirajte kontaminirano obleko in obutev.

Ukrepi ob požaruUredi

Posebne nevarnosti

Pri stiku z vodo ali vlažnim zrakom se lahko vname. Iztekanje lahko povzroči požar ali eksplozijo. Snov se prevaža raztopljena v zelo vnetljivih tekočinah. Pri požaru nastajajo dražilni , jedki in strupeni plini. Možnost nastajanja jedkih raztopin. Izoliranje področja razsutja ali iztekanja takoj 50 m v vse smeri. Uporaba izolirnih dihalnih aparatov (IDA) .Ne uporabljajte vode ali pene!

Primerna sredstva za gašenje

Za gašenje malega požara se uporablja prah, apno ali pesek. Za večje požare suh pesek, natrijev klorid v prahu, grafit v prahu, baker v prahu ali cement. Če je v požaru goreči kamion ali cisterna je potrebno gasiti z velike oddaljenosti, uporaba vodnih topov, v kontejner ne vlivat vode, kontejner hladiti z veliko količino vode, tudi potem ko ne več gori. Če slišite čudne zvoke ali opazite, da se spreminja barve se takoj odmaknite na varno.

Posebna zaščitna oprema za gasilce

Uporaba izolirnega dihalnega aparata (IDA), gasilska zaščitna obleka v primeru požara, v drugih situacijah je neučinkovita.

Ukrepi ob nezgodnih izpustih:Uredi

Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi

V primeru razsutja ali iztekanja takoj izolirati področje v obsegu 50 m v vse strani, ostraniti v zavetrju, v nižjih delih se ne zadrževati, ob vstopu v prostore dobro prezračiti. Evakuirati ljudi v razdalji 250 metrov v vse strani. Če gori železniški vagon, cisterna ali priklopnik , izolirati 800m v vse smeri ter evakuirati ljudi v polmeru 800m in izvesti ukrepe varovanja in reševanja. Odstraniti vse vire vžiga (ne kadite, odstranite iskrenje in plamene v neposredni okolici). Ne dotikajte se ali hodite po razsuti snovi. Zaustavite iztekanje, če je to mogoče brez nevarnosti. Uporabite razpršeno vodo za zmanjševanje nastajanja par (hlapov) ali poskušajte spremeniti smer širjenja. Ne vlivajte vode po razsuti snovi ali v zabojnik. Pri manjšem razsutju/razlitju pokriti s suho zemljo, suhim peskom ali drugo negorljivo snovjo nato pa s plastično folijo, da preprečite prašenje in stik z dežjem. Zajezitev za kasnejše odstranitev, NE UPORABLJAJTE VODE! V primeru razsutja prahu je potrebno pokriti s plastično folijo ali krpo, da se prepreči prašenje. Odstranjevanje ali čiščenje opraviti pod nadzorom strokovnjaka.

Ekološki zaščitni ukrepi

Snovi, ki onesnažujejo vode. Ob majhnem požaru ali razsutju oziroma razlitju se ne uporablja vode, ampak pesek, apno, prah. Pri večjih požarih pa se uporablja suh pesek, natrijev klorid v prahu, grafit v prahu, baker v prahu ali cement. Če je v požaru kamion- cisterna je treba cisterno hladiti z veliko količino vode. Čiščenje in odstranjevanje razsute /razlite snovi je treba opraviti pod nadzorom strokovnjakov.

Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenjeUredi

Ravnanje

Osebe, ki ravnajo z Litijem morajo biti podučene o njegovi nevarnosti in škodljivosti. Pravilna ravnanja ob nesrečah so nujna. Previdnost pred vžigom mora biti zelo velika (iskre, plameni, trenja, segrevanje).

Skladiščenje

Ločiti od virov vžiga, trenja, segrevanja, isker in plamenov. Ne sme priti v stik z vodo. Litij se hrani v petroleju. Posode, v katerih se shranjuje litij, morajo biti v suhem prostoru brez vlage, ter zaščiteni pred viri vžiga.

Ekotoksikološki podatkiUredi

V primeru razsutja ali razlitja je treba biti zelo pozoren, da se snov ne vname in da se jo umije, pri odstranjevanju potreben nadzor strokovnjakov. Ne uporabiti vode za odstranjevanje oz. omejitev širjenja. Razsuto oz. razlito snov je potrebno shraniti v suhe in zaprte posode, kontaminirano obleko in obutev je potrebno ravno tako shraniti med posebne odpadke za nadaljnje uničenje.

Glej tudiUredi

ViriUredi