Wikipedija

Escitalopram

Escitalopram (zaščiteni imeni Lexapro in Cipralex) je učinkovina, ki se uporablja proti depresiji in tesnobi. Gre za čisti S-enantiomer citaloprama.

Escitalopram
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • C
Način uporabeperoralno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • samo na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost80 %
Vezava na beljakovine~ 56 %
Presnovajetrna, predvsem z encimomoma CYP3A4 in CYP2C19
Razpolovni čas27–32 ur
Identifikatorji
  • (S)-1-[3-(dimetilamino)propil]-1-(4-fluorofenil)-1,3-dihidroizobenzofuran-5-karbonitril
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.244.188 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC20H21FN2O
Mol. masa324,392 g/mol
(414,40 v obliki oksalata)
3D model (JSmol)
  • N#Cc1ccc2c(COC2(CCCN(C)C)c2ccc(F)cc2)c1
Tablete Lexapro.
Cipralex.

Zgodovina uredi

Učinkovino sta razvili podjetji Lundbeck and Forest Laboratories. Razvoj se je začel poleti leta 1997 in vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom so pri FDA vložili marca 2001. Kratko obdobje razvoja (le 3,5 leta) je posledica tega, da sta podjetji že poprej opravili dolgotrajne študije na racematni obliki učinkovine (citalopram), ki ima podobne farmakološke lastnosti.[1]

FDA je izdala dovoljenje za promet proti depresiji avgusta 2002 in proti tesnobi decembra 2003.

Citalopram oziroma escitalopram spadata tako med zdravila, ki so jim z novimi dognanji podaljšali patentno zaščito in s tem eksluzivno pravico do trženja; dokler patentna zaščita ne poteče, ni dovoljeno prodajati generičnih zdravil. Escitalopram je enantiomerna oblika citaloprama z isto indikacijo, in zato je bilo potrebno vložiti manj časa in raziskav v njegov razvoj. Dve leti po prihodu escitaloprama na tržišče je citalopram izgubil patentno zaščito, a je escitalopram podjetjema uspešno nadomestil to izgubo. Marca 2006 je FDA odobrila generično obliko escitaloprama farmacevtskega podjetja Teva,[2] a je sodišče še istega leta presodilo, da patentna zaščita še vedno pripada podjetju Lundbeck.[3]

Kljub podobnostim citaloprama in escitaloprama so predklinične in klinične študije pokazale razlike v učinkovitosti.[4] Študije so pokazale tudi nekatere klinične prednosti pred drugimi antidepresivi iz skupine zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), kot sta na primer paroksetin[5] (zlasti pri hudih oblikah depresije) in sertralin.

Farmakologija uredi

Escitalopram je antidepresiv iz skupine zaviralcev ponovnega privzema serotonina. Uporablja se pri depresiji, anksioznosti, socialni fobiji, paničnih motnjah in obsesivno-kompulzivni motnji. Escitalopram je visoko selektivna učinkovina in ima posledično malo neželenih učinkov, ki se ne nanašajo na serotonergični sistem.[6]

Escitalopram deluje tako, da v sinapsah zviša koncentracijo živčnega prenašalca serotonina, ker zavira privzem le-tega nazaj v nevron. Med trenutno prisotnimi zdravili iz skupine zaviralcev privzema serotonina ima escitalopram največjo afiniteto do humanega serotoninskega transporterja, ki je odgovoren za ponovni privzem serotonina v nevron. Drug enantiomer citaloprama, R-citalopram, je manj učinkovit, zato je tudi escitalopram učinkovitejši od citaloprama, ki vsebuje oba enantiomera.

Neželeni učinki uredi

Escitalopram izkazuje podobne neželene učinke kot drugi zaviralci privzema serotonina, torej slabost, somnolenco in motnje prebavil, ki so relativno pogosti. Kot drugi zaviralci privzema serotonina[7], deluje tudi na spolnost.

Za escitalopram v primerjavi s placebom ni značilno povišanje telesne teže.[8]

Metaanaliza kliničnih študij podjetja Lundbeck tudi ni pokazala povišanega tveganja za samomorilnost; nasprotno, samomorilnih misli je bilo v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, pomembno manj.[9]

Analiza, ki jo je izvedla FDA, je pokazala večjo nagnjenje do samomora pri bolnikih s psihozami, ki so prejemali escitalopram.[10][11][12]

Reference uredi

  1. ↑ »2000 Annual Report. p 28 and 33« (PDF). Lundbeck. 2000. Pridobljeno 7. aprila 2007.
  2. ↑ Miranda Hitti. »FDA OKs Generic Depression Drug -- Generic Version of Lexapro Gets Green Light«. WebMD. Pridobljeno 10. oktobra 2007.
  3. ↑ Marie-Eve Laforte (14. julij 2006). »US court upholds Lexapro patent«. FirstWord. Pridobljeno 10. oktobra 2007.
  4. ↑ Moore N; Verdoux H; Fantino B (2005). »Prospective, multicentre, randomized, double-blind study of the efficacy of escitalopram versus citalopram in outpatient treatment of major depressive disorder«. International Clinical Psychopharmacology. 20 (3): 131–137. doi:10.1097/00004850-200505000-00002. PMID 15812262.
  5. ↑ Boulenger JP; Huusom AK; Florea I; Baekdal T; Sarchiapone M (2006). »A comparative study of the efficacy of long-term treatment with escitalopram and paroxetine in severely depressed patients«. Current Medical Research and Opinion. 22 (7): 1331–41. doi:10.1185/030079906X115513. PMID 16834832.
  6. ↑ Burke WJ; Kratochvil CJ (2002). »Stereoisomers in Psychiatry: The Case of Escitalopram« (PDF). Prim Care Companion J Clin Psychiatry. 4 (1): 20–24. PMID 15014731. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 9. januarja 2009.
  7. ↑ Clayton A; Keller A; McGarvey EL (2006). »Burden of phase-specific sexual dysfunction with SSRIs«. Journal of Affective Disorders. 91 (1): 27–32. doi:10.1016/j.jad.2005.12.007. PMID 16430968.
  8. ↑ Baldwin DS; Reines EH; Guiton C; Weiller E (2007). »Escitalopram therapy for major depression and anxiety disorders«. Ann Pharmacother. 41 (10): 1583–92. doi:10.1345/aph.1K089. PMID 17848424.
  9. ↑ Pedersen AG (2005). »Escitalopram and suicidality in adult depression and anxiety«. International Clinical Psychopharmacology. 20 (3): 139–143. doi:10.1097/00004850-200505000-00003. PMID 15812263.
  10. ↑ Levenson M; Holland C. »Antidepressants and Suicidality in Adults: Statistical Evaluation. (Presentation at Psychopharmacologic Drugs Advisory Committee; 13. december 2006)«. Pridobljeno 13. maja 2007.
  11. ↑ Stone MB; Jones ML (17. november 2006). »CLINICAL REVIEW: RELATIONSHIP BETWEEN ANTIDEPRESSANT DRUGS AND SUICIDALITY IN ADULTS« (PDF). Overview for December 13 Meeting of Psychopharmacologic Drugs Advisory Committee (PDAC). FDA. str. 11–74. Pridobljeno 22. septembra 2007.
  12. ↑ Levenson M; Holland C (17. november 2006). »Statistical Evaluation of Suicidality in Adults Treated with Antidepressants« (PDF). Overview for December 13 Meeting of Psychopharmacologic Drugs Advisory Committee (PDAC). FDA. str. 75–140. Pridobljeno 22. septembra 2007.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Escitalopram&oldid=6113048«