Ksenon

kemijski element z atomskim številom 54 in najtežji stabilni žlahtni plin

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54. Ta zelo težak žlahtni plin, brez barve in vonja, se pojavlja v ozračju v sledovih. Ksenon je bil del prve sintetizirane spojine žlahtnega plina.

Ksenon, 54Xe
S ksenonom napolnjena cev - žari svetlo modro
Ksenon
IzgovarjavaIPA: [ˈkseːnɔn]
Videzbrezbarven plin, žari modro v električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(Xe)131,293(6)[1]
Ksenon v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Kr

Xe

Rn
jodksenoncezij
Vrstno število (Z)54
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 5
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Kr] 4d10 5s2 5p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−111,75 °C
Vrelišče−108,099 °C
Gostota (pri STP)5,894 g/L
v tekočem stanju (pri TV)2,942 g/cm3[2]
Trojna točka−111,745 °C, 81,77 kPa[3]
Kritična točka16,583 °C, 5,842 MPa[3]
Talilna toplota2,27 kJ/mol
Izparilna toplota12,64 kJ/mol
Toplotna kapaciteta21,01[4] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −190,2 −181,2 −170 −156 −136 −108
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0, +1, +2, +4, +6, +8 (redko več kot 0; šibko bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,6
Ionizacijske energije
  • 1.: 1170,4 kJ/mol
  • 2.: 2046,4 kJ/mol
  • 3.: 3099,4 kJ/mol
Kovalentni polmer140±9 pm
Van der Waalsov polmer216 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte ksenona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za ksenon
Hitrost zvokagas: 178 m·s−1
liquid: 1090 m/s
Toplotna prevodnost5,65×10−3 W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[5]
Magnetna susceptibilnost−43,9·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
Številka CAS7440-63-3
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaWilliam Ramsay in Morris Travers (1898)
Najpomembnejši izotopi ksenona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
124Xe 0,095% 1,8×1022 y[7] εε 124Te
125Xe sint. 16,9 h ε 125I
126Xe 0,089% stabilen
127Xe sint. 36,345 d ε 127I
128Xe 1,910% stabilen
129Xe 26,401% stabilen
130Xe 4,071% stabilen
131Xe 21,232% stabilen
132Xe 26,909% stabilen
133Xe sint. 5,247 d β 133Cs
134Xe 10,436% stabilen
135Xe sint. 9,14 h β 135Cs
136Xe 8,857% 2,165×1021 y[8] ββ 136Ba
Kategorija Kategorija: Ksenon
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Zunanje povezave uredi


  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. »Xenon«. Gas Encyclopedia. Air Liquide. 2009.
  3. 3,0 3,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.123. ISBN 1439855110.
  4. Hwang, Shuen-Cheng; Weltmer, William R. (2000). »Helium Group Gases«. Kirk-Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. str. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01. ISBN 0-471-23896-1.
  5. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  6. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
  7. »Observation of two-neutrino double electron capture in 124Xe with XENON1T«. Nature. 568 (7753): 532–535. 2019. doi:10.1038/s41586-019-1124-4.
  8. Albert, J. B.; Auger, M.; Auty, D. J.; Barbeau, P. S.; Beauchamp, E.; Beck, D.; Belov, V.; Benitez-Medina, C.; Bonatt, J.; Breidenbach, M.; Brunner, T.; Burenkov, A.; Cao, G. F.; Chambers, C.; Chaves, J.; Cleveland, B.; Cook, S.; Craycraft, A.; Daniels, T.; Danilov, M.; Daugherty, S. J.; Davis, C. G.; Davis, J.; Devoe, R.; Delaquis, S.; Dobi, A.; Dolgolenko, A.; Dolinski, M. J.; Dunford, M.; in sod. (2014). »Improved measurement of the 2νββ half-life of 136Xe with the EXO-200 detector«. Physical Review C. 89. arXiv:1306.6106. Bibcode:2014PhRvC..89a5502A. doi:10.1103/PhysRevC.89.015502.