Wikipedija

Holna kislina

Hólna kislína, imenovana tudi 3α,7α,12α-trihidroksi-5β-holan-24-ojska kislina je primarna žolčna kislina,[3] ki nastaja v jetrih kot produkt razgradnje holesterola.[4] Je netopna v vodi, se pa topi v etanolu in ocetni kislini. V čisti obliki se nahaja v obliki belih kristalov. Soli holne kisline se imenujejo holati. Pri človeku je holna kislina ena od dveh poglavitnih primarnih žolčnih kislin, poleg henodeoksiholne kisline. Obe sta prisotni v človeškem telesu v primerljivih koncentracijah.[5]

Holna kislina
Cholic acid
Imena
IUPAC ime
3α,7α,12α-trihidroksi-5β-holan-24-ojska kislina
Sistematično ime
(6R)-6-[(1R,3aS,3bR,4R,5aS,7R,9aS,9bS,11S,11aR)-4,7,11-trihidroksi-9a,11a-dimetilheksadekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-1-il]heptanojska kislina
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
DrugBank
ECHA InfoCard 100.001.217
Število E E1000 (drugi aditivi)
KEGG
UNII
  • InChI=1S/C24H40O5/c1-13(4-7-21(28)29)16-5-6-17-22-18(12-20(27)24(16,17)3)23(2)9-8-15(25)10-14(23)11-19(22)26/h13-20,22,25-27H,4-12H2,1-3H3,(H,28,29)/t13-,14+,15-,16-,17+,18+,19-,20+,22+,23+,24-/m1/s1
    Key: BHQCQFFYRZLCQQ-OELDTZBJSA-N
  • InChI=1/C24H40O5/c1-13(4-7-21(28)29)16-5-6-17-22-18(12-20(27)24(16,17)3)23(2)9-8-15(25)10-14(23)11-19(22)26/h13-20,22,25-27H,4-12H2,1-3H3,(H,28,29)/t13-,14+,15-,16-,17+,18+,19-,20+,22+,23+,24-/m1/s1
    Key: BHQCQFFYRZLCQQ-OELDTZBJBZ
  • C[C@H](CCC(=O)O)[C@H]1CC[C@@H]2[C@@]1([C@H](C[C@H]3[C@H]2[C@@H](C[C@H]4[C@@]3(CC[C@H](C4)O)C)O)O)C
Lastnosti
C24H40O5
Molska masa 408,57 g/mol
Tališče 200–201 °C (392–394 °F; 473–474 K)
Magnetna občutljivost -282.3·10−6 cm3/mol
Farmakologija
A05AA03 (WHO)
Kategorija
nosečnosti
Licenčni podatki
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept)
  • ZDA: le na recept [1]
  • EU: šle na recept [2]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Holna kislina se v jetrih konjugira z glicinom ali tavrinom in se v obliki žolčne soli (glikoholne oziroma tavroholne kisline) izloča z žolčem prebavila.[4][6]

Holna kislina znižuje izražanje encima holesterol-7-α-hidroksilaze. Pretvorba holesterola s tem encimom je hitrost omejujoči korak sinteze žolčnih kislin. Holesterol ima nasprotujoč učinek, in sicer zvišuje izražanje holesterol-7-α-hidroksilaze. Zato se pri zdravljenju žolčnih kamnov lahko uporablja henodeoksiholna kislina, ne pa trudi holna kislina, ki bi zaradi zaviranja sinteze žolčnih kislin stanje celo poslabšala.[7][8]

Holna kislina in deoksiholna kislina sta najpomembnejši primarni žolčni kislini pri človeku, pri drugih vrstah pa lahko nastajajo tudi druge poglavitne primarne žolčne kisline.[9]

Klinična uporaba uredi

Holna kislina (pod zaščitenim imenom Cholbam) je v Združenih državah Amerike odobrena kot zdravilo za zdravljenje otrok in odraslih z motnjami sinteze žolčnih kislin zaradi encimske okvare ter peroksisomske bolezni, kot je zellwegerjev sindrom.[10][1][11]

V Evropski uniji so holno kislino (pod zaščitenim imenom Orphacol) odobrili leta 2013 za zdravljenje prirojenih napak sinteze primarnih žolčnih kislin pri otrocih in odraslih.[2][2] V Evropski uniji je bilo tudi odobrneo zdravilo s holno kilsino pod zaščitenim imenom Kolbam, in sicer za zdravljenje prirojenih napak v sintezi primarnih žolčnih kislin, do katerih pride zaradi pomanjkanja sterol 27-hidroksilaze 2- (ali α-) metilacil-CoA racemaze (AMACR) ali holesterol 7α-hidroksilaze (CYP7A1), vendar zdravilo nima več dovoljenja za promet.[12][13]

Med najpogostejše neželene učinke zdravila, ki so jih opažali pri uporabi zdravila Kolbam, ki pa v Evropski uniji ni več odobreno, spadajo periferna nevropatija (poškodba obkrajnih živcev v okončinah), driska, slabost, kislinski refluks (stekanje želodčne kisline po požiralniku), ezofagitis (vnetje požiralnika), zlatenica, težave s kožo in utrujenost.[12] Zaradi redkosti bolezni so podatki o najresnejših in/ali najpogostejših neželenih učinkih sicer omejeni.[2]

 
Zgradba holne kisline v primerjavi z drugimi žolčnimi kislinami.


Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 »Cholbam- cholic acid capsule«. DailyMed. 12. julij 2019. Pridobljeno 2. maja 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Orphacol EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 17. september 2018. Pridobljeno 2. maja 2020.
  3. ↑ Colleen Smith; Lieberman, Michael; Marks, Dawn B.; Allan D. Marks (2007). Marks' essential medical biochemistry. Hagerstwon, MD: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 978-0-7817-9340-7.
  4. ↑ 4,0 4,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522535/kislina?query=kislina&SearchIn=My, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 9. 6. 2023.
  5. ↑ Bennion LJ, Ginsberg RL, Gernick MB, Bennett PH (Januar 1976). »Effects of oral contraceptives on the gallbladder bile of normal women«. N. Engl. J. Med. 294 (4): 189–192. doi:10.1056/NEJM197601222940403. PMID 1244533.
  6. ↑ Chiang JY (Oktober 2009). »Bile acids: regulation of synthesis«. Journal of Lipid Research. 50 (10): 1955–66. doi:10.1194/jlr.R900010-JLR200. PMC 2739756. PMID 19346330.
  7. ↑ Iser JH, Dowling H, Mok HY, Bell GD (Avgust 1975). »Chenodeoxycholic acid treatment of gallstones. A follow-up report and analysis of factors influencing response to therapy«. The New England Journal of Medicine. 293 (8): 378–83. doi:10.1056/NEJM197508212930804. PMID 1152936.
  8. ↑ Alan F. Hofmann; Johnson L. Thistle; Peter D. Klein; Patricia A. Szczepanik; Paulina Y. S. Yu (1978). »Chenotherapy for Gallstone Dissolution, II. Induced Changes in Bile Composition and Gallstone Response«. JAMA. 239 (12): 1138–1144. doi:10.1001/jama.1978.03280390034017. PMID 628065.
  9. ↑ Hofmann AF, Hagey LR, Krasowski MD (Februar 2010). »Bile salts of vertebrates: structural variation and possible evolutionary significance«. J. Lipid Res. 51 (2): 226–46. doi:10.1194/jlr.R000042. PMC 2803226. PMID 19638645.
  10. ↑ »Cholbam (cholic acid) Capsules«. U.S. Food and Drug Administration (FDA). 13. april 2015. Pridobljeno 3. maja 2020.
  11. ↑ »FDA approves Cholbam to treat rare bile acid synthesis disorders«. U.S. Food and Drug Administration (FDA) (tiskovna objava). 17. marec 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2018. Pridobljeno 19. maja 2020.   Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Kolbam EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 17. september 2018. Pridobljeno 19. maja 2020.
  13. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/kolbam-epar-product-information_sl.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Kolbam, vpogled: 9. 6. 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Holna_kislina&oldid=6065042«