Odpre glavni meni

Magnézij (latinsko magnesium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta zemljoalkalijska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

Magnezij,  12Mg
CSIRO ScienceImage 2893 Crystalised magnesium.jpg
Magnesium Spectra.jpg
Spekter magnezija
Splošno
Ime, znakmagnezij, Mg
Izgovarjavamagnézij
Videzsrebrnkasto bel
Magnezij v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)
Be

Mg

Ca
natrijmagnezijaluminij
Vrstno število12
Standardna atomska teža (Ar)24,305[1] (24,304–24,307)[2]
Kategorija elementa  zemljoalkalijska kovina
Skupina, blokskupina 2 (zemljoalkalijske kovine), s-blok
Periodaperioda 3
Razporeditev elektronov[Ne] 3s2
po lupini2, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovitrdnina
Tališče650 °C ​(923 K, ​1202 °F)
Vrelišče1091 °C ​(1363 K, ​1994 °F)
Gostota blizu s.t.1,738 g/cm3
v tekočem stanju, pri TT1,584 g/cm3
Talilna toplota8,48 kJ/mol
Izparilna toplota128 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,869 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 428 500 588 698 859 1.088
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +1[3] ​(močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1.31
Ionizacija1.: 737,7 kJ/mol
2.: 1450,7 kJ/mol
3.: 7732,7 kJ/mol
(več)
Atomski polmerempirično: 160 pm
Kovalentni polmer141±7 pm
Van der Waalsov polmer173 pm
Razno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za magnezij
Hitrost zvoka ozka palica4940 m/s (pri s.t.) (annealed)
Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka24,8 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost156 W/(m·K)
Električna upornost43,9 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik
Youngov modul45 GPa
Strižni modul17 GPa
Stisljivostni modul45 GPa
Poissonovo razmerje0,290
Mohsova trdota1–2,5
Trdota po Brinellu44–260 MPa
Številka CAS7439-95-4
Zgodovina
Poimenovanjepo pokrajini Magnesia, Grčija
OdkritjeJoseph Black (1755)
Prva izolacijaHumphry Davy (1808)
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi magnezija
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
24Mg 78,99% 24Mg je stabilen z 12 nevtroni
25Mg 10,00% 25Mg je stabilen z 13 nevtroni
26Mg 11,01% 26Mg je stabilen z 14 nevtroni

Vsebina

Pomembne lastnostiUredi

Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove nastanejo tanki trakovi z zelenorumenimi in bordordečimi črtami.

UporabaUredi

Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

Druge rabe:

  • Magnezij je, podobno kot aluminij, trden in lahek, zato se pogosto uporablja pri boljših volanih.
  • Zlitine z magnezijem so nujne za konstruiranje letal in izstrelkov.
  • Kot zlitinski agent ta kovina izboljša mehanske, obdelovalne in varilne lastnosti aluminija.
  • Aditivno sredstvo v običajnih gorivih in izdelava grudastega grafita v litem železu.
  • Reducirajoče sredstvo za izdelavo čistega urana in drugih kovin iz njihovih soli.
  • Magnezijev hidroksid se uporablja v magnezijevem mleku, njegov klorid in sulfat v grenkih solih, njegovi citrati pa v zdravstvu.
  • Pogorjen magnezit se uporablja v izolacijske namene kot opeka in podloga v pečeh in pretvornikih.
  • Magnezij je tudi vnetljiv in gori pri visoki temperaturi. Zaradi tako ekstremno visokih temperatur je primeren za netenje opozorilnih ognjev pri težavah na prostem.
  • Magnezijev karbonat (MgCO3) v obliki praška uporabljajo športniki, denimo telovadci in dvigovalci uteži, da z njim izboljšajo prijem predmetov - telovadne naprave, droga ali prečke z utežmi.
  • Druge rabe vključujejo fotografiranje z bliskovico, svetlobne signale in pirotehniko, vključno z zažigalnimi bombami.

Varnostni ukrepiUredi

Magnezij in magnezijeve zlitine so eksplozivne, ampak so zelo vnetljive v čisti obliki, ko so staljene ali v obliki traku. Goreče ali staljene magnezijeve kovine burno reagirajo z vodo. Pri delu z magnezijevem prahom se uporabljajo zaščitna očala z zaščito pri varjenju, saj bela svetloba pri varjenju vsebuje ultravijolično svetlobo, ki lahko trajno poškoduje oči.[4]

Magnezij v kombinaciji z vodo daje visoko gorljiv vodikov plin:[5]

Mg(s) + 2 H2O (l) → Mg(OH)2(s) + H2(g)

Kot razultat reakcije, vode ni mogoče uporabiti za gašenje požarov, saj bi magnezij v stiku z vodo le še okrepil gorenje. Za gašenje se uporablja suhi pesek, ampak je uporaben samo na ravnih površinah. Magnezij pravtako reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) v obliki magnezijevega oksida in ogljika:

2 Mg(s) + CO2 → 2 MgO(s) + C(s)

Zato ogljikov dioksid v gasilnih aparatih ni primeren za gašenje požarov magnezija.[6]

Gorenje magnezija se običajno ohladi s pomočjo suhega hladilnega sredstva (kategorija D), ali prekritje požara s suhim peskom da odstrani vir zraka.

  1. Conventional Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  2. Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  3. Bernath, P. F., Black, J. H., & Brault, J. W. (1985). "The spectrum of magnesium hydride" (PDF). Astrophysical Journal 298: 375. Bibcode:1985ApJ...298..375B. doi:10.1086/163620. 
  4. "Science Safety: Chapter 8". Government of Manitoba. Pridobljeno dne 2007-08-21. 
  5. "Chemistry : Periodic Table : magnesium : chemical reaction data". webelements.com. Pridobljeno dne 2006-06-26. 
  6. "Demo Lab: Reaction Of Magnesium Metal With Carbon Dioxide". Pridobljeno dne 2006-06-26. 

Zunanje povezaveUredi