Kalcij
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | kalcij, Ca, 20 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | zemljoalkalijska kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 2 (IIA), 4, s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 1550 kg/m3, 1,75 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Videz | srebrnkasto bel![]() | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Relativna atomska masa | 40,078 g/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer (izračunan) | 197 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 176±10 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 231 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Ar]4s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e-/energijski nivo | 2, 8, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijsko stanje (oksid) | 2+ (močna baza) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (paramagneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1115 K (1548°F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 1757 K (2703 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molski volumen | 26,20·10−3 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 153,6 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 8,54 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 254 Pa pri 1112 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 3810 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 1,00 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 632 J/(kg·K)]] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 29,8 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 201 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 589,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1145,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 4912,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20. Kalcij je svetlo siva zemljoalkalijska kovina, ki se uporablja kot reducent pri pridobivanju torija, cirkonija in urana. Je peti najpogostejši v zemeljski skorji. Nujno je potreben za življenje organizmov, posebej v fiziologiji celice. Kalcij uvrščamo med zemeljsko alkalijske elemente. V periodnem sistemu elementov najdemo kalcij v 4 periodi in drugi skupini. Pri tvorjenju iona kalcij odvrže dva elektrona, tako da iz jih iz 20 nastane 18.
Nevarnosti | |
---|---|
GHS piktogrami | ![]() |
Opozorilna beseda | Pozor |
H261 | |
P231+232, P422[1] | |
NFPA 704 (diamant ognja) |
Kalcijeve spojineUredi
- Kalcijevi silikati
- Kalcijev sulfat - CaSO4 z različno vsebnostjo kristalno vezane vode
- Kalcijev hidrogensulfit - Ca(HSO3)2
- Kalcijev nitrat - Ca(NO3)2
- Kalcijev karbonat - CaCO3 (apnenec)
- Kalcijev oksid - CaO (žgano apno), bel prah, ki se tali pri 2500 stopinjah Celzija. Pridobivajo se z žganjem kalcijevega karbonata (apnenec).
- Kalcijev hidroksid - Ca(OH)2 (gašeno apno), ki se pridobiva s hidratizacijo CaO in se uporablja za izdelavo malte.
UporabaUredi
Kalcij uporabljamo kot dodatek za legiranje (npr. za izdelovanje svinčenih zlitin; za pridobivanje redkih kovin, kot absorpcijsko sredstvo za kisik in vodik pri pridobivanju žlahtnih plinov).
Zunanje povezaveUredi
Poglejte si besedo kalcij ali Kalcij v Wikislovarju, prostem slovarju. |
- ↑ "Calcium turnings, 99% trace metals basis". Sigma-Aldrich. Pridobljeno dne 2019-01-11.