Kalij

kalij - kalcij Na K Rb       Celotna tabela
Splošno
Ime, simbol, vrstno število	kalij, K, 19
Kemijska vrsta	alkalijska kovina
Skupina, perioda, blok	1 (IA), 4 , s
Gostota, trdota	856 kg/m3, 0,4
Videz	srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa	39,0983 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan)	220 (243) pm
Kovalentni polmer	196 pm
van der Waalsov polmer	275 pm
Elektronska konfiguracija	[Ar]4s1
e- na energijski nivo	2, 8, 8, 1
Oksidacijska stanja (oksid)	1 (močna baza)
Kristalna struktura	telesno centrirana kocka
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno
Tališče	336,53 K (146,08 °F)
Vrelišče	1032 K (1.398 °F)
Molski volumen	45,94·10-6 m3/mol
Izparilna toplota	79,87 kJ/mol
Talilna toplota	2,334 kJ/mol
Parni tlak	1,06·10-4Pa pri __ K
Hitrost zvoka	2000 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	0,82 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	757 J/(kg · K)
Električna prevodnost	13,9 106/m ohm
Toplotna prevodnost	102,4 W/(m · K)
1. ionizacijski potencial	418,8 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	3052 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	4420 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	5877 kJ/mol
5. ionizacijski potencial	7975 kJ/mol
6. ionizacijski potencial	9590 kJ/mol
7. ionizacijski potencial	11343 kJ/mol
8. ionizacijski potencial	14944 kJ/mol
9. ionizacijski potential	16963,7 kJ/mol
10. ionizacijski potencial	48610 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 39K 93,26% K je stabilen z 20 nevtroni 40K 0,012% 1,277 · 109 let β- ε 1,311 1,505 40Ca 40Ar 41K 6,73% K je stabilen z 22 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Kálij (latinsko kalium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19. Je kemični element 1. skupine periodnega sistema, njegova relativna masa pa je 39,1.

Temperatura tališča je 63,65 °C, temperatura vrelišča 774 °C. Število protonov/elektronov je 19, število nevtronov 20.

Kalij je sedmi najpogostejši element v zemeljski skorji, saj ga je v zemeljski skorji 2,4 utežnih odstotkov. V naravi je vezan v kalijevem glinencu in v soleh. Kalij je razširjen v več spojinah. Ekonomsko pa sta pomembnejša minerala silvin ter karnalit. Vsebuje ga morska voda in organizmi. Najde se ga v različnih snoveh. Nahaja se tudi v rastlinah, ki ga črpajo iz zemlje, zato ga je treba dodajati v obliki gnojil.

Je srebrno bela kovina, je mehak in se ga lahko reže z nožem. Na zraku zelo hitro oksidira in zagori z vijoličnim plamenom. Za gašenje je potrebno uporabljati suh pesek ali grafit.

Hrani se v petroleju. Če se ga hrani predolgo, nastanejo na površini peroksidi, ki pri delu s kovino eksplodirajo. Kalij se uporablja kot kalijevo gnojilo. Saj je nujno potreben za rast in razvoj rastlin ter živali. Kalijev karbonat uporabljajo za proizvodnjo kalijevih stekel, mil, fotografskih razvijalcev.

V morski vodi je povprečna koncentracija 399,1 mg K+/kg = 408,4 mg K+/l.

Kalij je pomembna sestavina hrane.- gl. kalij (prehrana).

Drugi podatki

Kalij so odkrili leta 1807. Našel ga je Humphry Davy, pri elektrolizi taline kalijevega hidroksida. Kalij je prvi element v zgodovini, ki je bil pridobljen z elektrolizo. Element je dobil ime po al kalja – kar v arabščini pomeni rastlinski pepel. Rastlinski pepel vsebuje kalijev karbonat.

Biološka aktivnost

Kalij je pomemben ter visoko zastopan element v živih organizmih. Je najpomembnejši medcelični element v vseh vrstah celic, saj je ključnega pomena za njihovo normalno delovanje. Živalske celice z vzdrževanjem razlike v koncentracijah natrijevih ter kalijevih ionov med notranjo in zunanjo stranjo celične membrane ustvarijo električni potencial, kateri zagotavlja normalno delovanje živčnega ter mišičnega sistema v živalih. Električni potencial celične membrane v sproščenem stanju običajno meri od -40 do -80 mV.

Kalijevi ioni so vodilni kationi v notranjosti celic med tem ko so natrijevi ioni prisotni predvsem v medceličnem prostoru. To ravnovesje vzdržujejo ionske črpalke, ki so prisotne v celični membrani.

Zaradi te vloge lahko nenormalne koncentracije kalija hitro povzročijo motnje v delovanju živčnega ter mišičnega sistema.

Spojine

Kalijev hidroksid (KOH) je zelo podoben natrijevemu hidroksidu, kateri z vodo tvori lug. Uporabljaja se kot razkužilo v kirurgiji in za pridobivanje mehkih kalijevih mil in barvil.

Kalijev sulfat (K₂SO₄) je kemijska spojina, ki se pridobiva z raztapljanjem kalija v žveplovi kislini. V medicini, točneje v stomatoloških ordinacijah, se uporablja za zalivke. Kalijev sulfat se koristi za proizvodnjo aluminija, ima specifičen vonj in je svetle barve.

Kalijev permanganat (KMnO₄) je zelo oksidacijsko sredstvo. Uporablja se za razkuževanje pri sanaciji kožnih bolezni, v pirotehniki itd. Je v obliki temnovijoličnih kristalov.

Kalijev klorid (KCI)se pogosto uporablja za umerjanje naprave za merjenje prevodnosti tekočin. V medicini se uporablja kot nadomestek izgube kalija, v obliki tablet ali praška, v nujnih primerih pa v obliki raztopine po infuziji.