Wikipedija

Testosteron

Testosterón je androgen (moški spolni hormon), ki ga izločajo intersticijske celice v modih pod vplivom luteotropina. Uravnava rast in razvoj moških spolovil, spermatogenezo (razvoj semenčic), je odgovoren za sekundarne spolne znake, deluje anabolno.[1] Nahajamo ga pri sesalcih, plazilcih,[2] ptičih[3] in drugih vretenčarjih. Pri sesalcih primarno sicer nastaja v modih pri samcih, vendar se proizvaja tudi v jajčnikih samic, majhne količine pa se izločajo tudi iz nadledvičnic.

Testosteron
Klinični podatki
Blagovne znamkeAndroderm, Delatestryl
AHFS/Drugs.commonograph
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeintramuskularno, transdermalno (krema, gel, obliž ), podkožne pelete
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostnizka (zaradi obsežnega učinka prvega prehoda)
Presnovav jetrih, modih in obsečnici
Razpolovni čas2–4 h
Izločanjes sečem (90 %), blatom (6 %)
Identifikatorji
  • (8R,9S,10R,13S,14S,17S)- 17-hidroksi-10,13-dimetil- 1,2,6,7,8,9,11,12,14,15,16,17- dodekahidrociklopenta[a]fenantren-3-on
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.336 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC19H28O2
Mol. masa288,42
3D model (JSmol)
Specifična rotacija+110,2 °
Tališče155 °C
  • O=C4\C=C2/[C@]([C@H]1CC[C@@]3([C@@H](O)CC[C@H]3[C@@H]1CC2)C)(C)CC4
  • InChI=1S/C19H28O2/c1-18-9-7-13(20)11-12(18)3-4-14-15-5-6-17(21)19(15,2)10-8-16(14)18/h11,14-17,21H,3-10H2,1-2H3/t14-,15-,16-,17-,18-,19-/m0/s1
  • Key:MUMGGOZAMZWBJJ-DYKIIFRCSA-N

Funkcije uredi

Pri moških igra testosteron ključno vlogo pri razvoju moških spolovil, kot so moda in obsečnica, nastanku sekundarnih spolnih znakov, na primer prirast mišične mase, kosti ter rast dlak po telesu.[4] Nadalje je pomemben za ohranjanje zdravja in dobrega počutja[5] ter pri preprečevanju osteoporoze.[6]

Biokemija uredi

Biosinteza uredi

 
Prikaz biosinteze steroidov v človeškem telesu.

Kot drugi steroidni hormoni tudi testosteron nastaja iz holesterola.[7] Prva stopnja biosinteze zajema oksidativno cepitev stranske verige holesterola, ki poteče s pomočjo encima CYP11A; s tem se odstrani 6 ogljikovih atomov in nastane pregnenolon. V naslednji stopnji se v endoplazemskem retikulumu odstranita nadaljnja dva ogljikova atoma s pomočjo encima CYP17A in nastane steroidna struktura z 19 ogljiki.[8] Nadalje se z encimom 3-β-HSD oksidira 3-hidroksilna skupina in se tvori androstenedion. V poslednjem in hitrost omejujočem koraku se keto-skupina na 17. ogljikovem atomu androstenediona reducira s 17-β hidroksisteroid-dehidrogenaza in nastane testosteron.

Največji delež testosterona (> 95 %) se pri moških tvori v modih.[4] V veliko manjših količinah se tvori tudi pri ženskah, in sicer v jajčnikovih celicah teke in v posteljici, pri obeh spolih nastaja pa tudi v mrežasti plasti (retikularni coni) nadledvičnice in celo v koži.[9] V modih nastaja v Leydigovih (intersticijskih) celicah.[10] Sertolijeva celica|Sertolijeve celice v modih potrebujejo testosteron za tvorbo semenčic. Kot večina hormonov se testosteron po telesu prenaša po krvi, kjer je večidel vezan na plazemsko beljakovino, imenovano spolne hormone vežoči globulin.

Uravnavanje uredi

 
Hipotalamo-hipofizo-testikularna os

Pri moških se večina testosterona sintetizora v Leydigovih celicah v modih. Število Leydigovih celic uravnavata luteinizirajoči hormon (LH) in folikle spodbujajoči hormon (FSH). Nadalje na količino testosterona, proizvedenega v obstoječih Leydigovih celicah, vpliva LH tudi preko uravnavanja izražanja encima 17-β hidroksisteroid-dehidrogenaze.[11]

Količina sintetiziranega testosterona se urvanava preko t. i. hipotalamo-hipofizo-testikularne osi (glejte sliko na desni)..[12] Ko raven testosterona v krvi pade, se v hipotalamusu sprosti gonadotropin sproščajoči hormon, ki spodbudi možganski privesek (hipofizo), da sprosti LH in FSH. Le-ta pa spodbujata moda (testise), da sintetizirajo testosteron. Ko krvna raven testosterona naraste, se preko negativne povratne zanke zavre izločanje gonadotropin sproščajočega hormona iz hipotalamusa in FSH/LH iz možganskega priveska.

Okolijski dejavniki, ki vplivajo na ravni holesterola:

  • Z izgubo maščobe se pri moških poveča maskulinost, saj maščobne celice proizvajajo encim aromatazo, ki pretvarja moški spolni hormon testosteron v ženski spolni hormon estradiol.[13]
  • Hormon vitamin D v količini 400–1000 i. e. (10–25 µg) poviša raven testosterona.[14]
  • Pomanjkanje cinka znižuje koncentracijo testosterona v telesu,[15] vendar pa prekomerni vnos cinka nima vpliva na njeno porast.[16]
  • Magnezij naj bi glede na študije povečal njegovo izločanje.
  • S starostjo se znižujejo ravni testosteronna.[17]
  • Hipogonadizem
  • Spanje REM povišuje ravni holesterola ponoči.[18]
  • Trening moči poviša koncentracijo testosterona.[19]
  • Učinkovino v sladkem korenu, glicirizinsko kislino povezujejo z znižanjem ravni testosterona, vendar ne gre za statistično značilno razliko.[20] Novejše raziskave pa kažejo na znatno znižanje ravni testosterona po zaužitju sladkega korena pri ženskah.[21]
  • Naravni ali sintetični antiandrogeni, na primer v metinem čaju, znižujejo koncentracije testosterona.[22][23][24]

Presnova uredi

Okoli 7 % testosterna se reducira do 5α-dihidrotestosterona (DHT) s citokromskim encimom P450 5α-reduktazo,[25] ki se obsežno izraža v moških spolnih organih in lasnih mešičkih.[4] Okoli 0,3 % se pretvori v estradiol s pomočjo encima aromataze (CYP19A1),[26] ki se izraža v možganih, jetrih in maščevju.[4]

Dihidrotestosteron je bolj potenten od izhodnega testosterona, medtem ko ima estradiol povsem nasprotne učinke (testosteron povzroča maskulinizacijo, estradiol pa feminizacijo). Tetsosteron in dehidrotestosteron se naposled deaktivirata z encimi, ki hidroksilirajo ogljike na položajih 6, 7, 15 ali 16.[27]

Viri uredi

  1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=testosteron Arhivirano 2013-05-24 na Wayback Machine., Medicinski e-slovar, vpogled: 20. 1. 2012.
  2. ↑ Cox RM; John-Alder HB (2005). »Testosterone has opposite effects on male growth in lizards (Sceloporus spp.) with opposite patterns of sexual size dimorphism«. J. Exp. Biol. 208 (Pt 24): 4679–4687. doi:10.1242/jeb.01948. PMID 16326949.
  3. ↑ Reed WL; Clark ME; Parker PG; Raouf SA; Arguedas N; Monk DS; Snajdr E; Nolan V; Ketterson ED (2006). »Physiological effects on demography: a long-term experimental study of testosterone's effects on fitness«. Am. Nat. 167 (5): 667–83. doi:10.1086/503054. PMID 16671011.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Mooradian AD; Morley JE; Korenman SG (1987). »Biological actions of androgens«. Endocr. Rev. 8 (1): 1–28. doi:10.1210/edrv-8-1-1. PMID 3549275.
  5. ↑ Bassil N; Alkaade S; Morley JE (2009). »The benefits and risks of testosterone replacement therapy: a review«. Ther Clin Risk Manag. 5 (3): 427–448. PMC 2701485. PMID 19707253.
  6. ↑ Tuck SP; Francis RM (2009). »Testosterone, bone and osteoporosis«. Front Horm Res. Frontiers of Hormone Research. 37: 123–132. doi:10.1159/000176049. ISBN 978-3-8055-8622-1. PMID 19011293.
  7. ↑ Waterman MR; Keeney DS (1992). »Genes involved in androgen biosynthesis and the male phenotype«. Horm. Res. 38 (5–6): 217–21. doi:10.1159/000182546. PMID 1307739.
  8. ↑ Zuber MX; Simpson ER; Waterman MR (1986). »Expression of bovine 17 alpha-hydroxylase cytochrome P-450 cDNA in nonsteroidogenic (COS 1) cells«. Science. 234 (4781): 1258–1261. Bibcode:1986Sci...234.1258Z. doi:10.1126/science.3535074. PMID 3535074.
  9. ↑ http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15507105
  10. ↑ Brooks RV (1975). »Androgens«. Clin Endocrinol Metab. 4 (3): 503–520. PMID 58744.
  11. ↑ Payne AH; O'Shaughnessy P (1996). »Structure, function, and regulation of steroidogenic enzymes in the Leydig cell«. V Payne AH; Hardy MP; Russell LD (ur.). Leydig Cell. Vienna [Il]: Cache River Press. str. 260–285. ISBN 0-9627422-7-9.
  12. ↑ Swerdloff RS; Wang C; Bhasin S (april 1992). »Developments in the control of testicular function«. Baillieres Clin. Endocrinol. Metab. 6 (2): 451–83. doi:10.1016/S0950-351X(05)80158-2. PMID 1377467.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ Håkonsen LB; Thulstrup AM; Aggerholm AS; Olsen J; Bonde JP; Andersen CY; Bungum M; Ernst EH; Hansen ML; Ernst EH; Ramlau-Hansen CH (2011). »Does weight loss improve semen quality and reproductive hormones? Results from a cohort of severely obese men«. Reprod Health. 8: 24. doi:10.1186/1742-4755-8-24. PMC 3177768. PMID 21849026.
  14. ↑ Pilz S; Frisch S; Koertke H; Kuhn J; Dreier J; Obermayer-Pietsch B; Wehr E; Zittermann A (2011). »Effect of vitamin D supplementation on testosterone levels in men«. Horm. Metab. Res. 43 (3): 223–225. doi:10.1055/s-0030-1269854. PMID 21154195.
  15. ↑ Prasad AS; Mantzoros CS; Beck FW; Hess JW; Brewer GJ (Maj 1996). »Zinc status and serum testosterone levels of healthy adults«. Nutrition. 12 (5): 344–8. doi:10.1016/S0899-9007(96)80058-X. PMID 8875519.
  16. ↑ Koehler K; Parr MK; Geyer H; Mester J; Schänzer W (Januar 2009). »Serum testosterone and urinary excretion of steroid hormone metabolites after administration of a high-dose zinc supplement«. Eur J Clin Nutr. 63 (1): 65–70. doi:10.1038/sj.ejcn.1602899. PMID 17882141.
  17. ↑ Liu PY; Pincus SM; Takahashi PY; Roebuck PD; Iranmanesh A; Keenan DM; Veldhuis JD (2006). »Aging attenuates both the regularity and joint synchrony of LH and testosterone secretion in normal men: analyses via a model of graded GnRH receptor blockade«. Am. J. Physiol. Endocrinol. Metab. 290 (1): E34–E41. doi:10.1152/ajpendo.00227.2005. PMID 16339924.
  18. ↑ Andersen ML; Tufik S (Oktober 2008). »The effects of testosterone on sleep and sleep-disordered breathing in men: its bidirectional interaction with erectile function« (PDF). Sleep Med Rev. 12 (5): 365–379. doi:10.1016/j.smrv.2007.12.003. PMID 18519168. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. marca 2009. Pridobljeno 20. januarja 2012.
  19. ↑ Marin DP; Figueira AJ Jr; Pinto LG. »One session of resistance training may increase serum testosterone and triiodetironine in young men«. Medicine & Science in Sports & Exercise. 38 (5): S285.
  20. ↑ Josephs RA; Guinn JS; Harper ML; Askari F (november 2001). »Liquorice consumption and salivary testosterone concentrations«. Lancet. 358 (9293): 1613–4. doi:10.1016/S0140-6736(01)06664-8. PMID 11716893.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. ↑ Armanini D; Mattarello MJ; Fiore C; Bonanni G; Scaroni C; Sartorato P; Palermo M (2004). »Licorice reduces serum testosterone in healthy women«. Steroids. 69 (11–12): 763–766. doi:10.1016/j.steroids.2004.09.005. PMID 15579328.
  22. ↑ Akdoğan M; Tamer MN; Cüre E; Cüre MC; Köroğlu BK; Delibaş N (Maj 2007). »Effect of spearmint (Mentha spicata Labiatae) teas on androgen levels in women with hirsutism«. Phytother Res. 21 (5): 444–7. doi:10.1002/ptr.2074. PMID 17310494.
  23. ↑ Kumar V; Kural MR; Pereira BM; Roy P (2008). »Spearmint induced hypothalamic oxidative stress and testicular anti-androgenicity in male rats – altered levels of gene expression, enzymes and hormones«. Food Chem. Toxicol. 46 (12): 3563–3570. doi:10.1016/j.fct.2008.08.027. PMID 18804513.
  24. ↑ Grant P (Februar 2010). »Spearmint herbal tea has significant anti-androgen effects in polycystic ovarian syndrome. A randomized controlled trial«. Phytother Res. 24 (2): 186–8. doi:10.1002/ptr.2900. PMID 19585478.
  25. ↑ Randall VA (april 1994). »Role of 5 alpha-reductase in health and disease«. Baillieres Clin. Endocrinol. Metab. 8 (2): 405–31. doi:10.1016/S0950-351X(05)80259-9. PMID 8092979.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  26. ↑ Meinhardt U; Mullis PE (2002). »The essential role of the aromatase/p450arom«. Semin. Reprod. Med. 20 (3): 277–284. doi:10.1055/s-2002-35374. PMID 12428207.
  27. ↑ Trager L (1977). Steroidhormone: Biosynthese, Stoffwechsel, Wirkung (v nemščini). Springer-Verlag. str. 349. ISBN 0-3870-8012-0.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Testosteron&oldid=6064699«