Wikipedija

Pioglitazon

Pioglitazón, med drugim pod zaščitenim imenom Actos, je antidiabetična učinkovina za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.[2][3] Uporablja se samostojno ali v kombinaciji z metforminom, zdravilom iz skupine sulfonilsečnin ali inzulinom,[3][2][4] in sicer ob upoštevanju ustrezne diete in telesne dejavnosti.[4] Ne uporablja se za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1.[4] Uporablja se peroralno (skozi usta).[4]

Pioglitazon
Klinični podatki
Blagovne znamkeActos, drugo
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa699016
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeskozi usta
Skupina zdraviltiazolidindioni
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept)
  • UK: Rp (Le na recept)
  • ZDA: le na recept [1]
  • EU: le na recept
  • le na recept
Farmakokinetični podatki
Vezava na beljakovine>99 %
Presnovav jetrih (CYP2C8)
Razpolovni čas3–7 h
Izločanjez žolčem
Identifikatorji
  • (RS)-5-(4-[2-(5-etilpiridin-2-il)etoksi]benzil)tiazolidin-2,4-dion
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.114.441 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC19H20N2O3S
Mol. masa356,44 g·mol−1
3D model (JSmol)
Chiralityracemna zmes
Tališče183  do 184 °C
  • O=C1NC(=O)SC1Cc3ccc(OCCc2ncc(cc2)CC)cc3
  • InChI=1S/C19H20N2O3S/c1-2-13-3-6-15(20-12-13)9-10-24-16-7-4-14(5-8-16)11-17-18(22)21-19(23)25-17/h3-8,12,17H,2,9-11H2,1H3,(H,21,22,23)
  • Key:HYAFETHFCAUJAY-UHFFFAOYSA-N

Med pogoste neželene učinke spadajo glavobol, bolečine v mišicah, vnetje žrela in otekanje.[4] Možni hudi neželeni učinki so med drugim rak sečnega mehurja, hipoglikemija (prenizke ravni krvnega sladkorja), srčno popuščanje in osteoporoza.[4][2] Uporaba med nosečnostjo ali dojenjem se odsvetuje.[2] Spada med tiazolidindione (TZD) in deluje tako, da zmanjšuje neodzivnost tkiv na inzulin.[2]

Pioglitazon so patentirali leta 1985, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1999.[5] Na voljo je v obliki generičnih zdravil.[2] Zaradi pomislekov o varnosti so zdravilo leta 2011 umaknili iz trga v Franciji in Nemčiji.[6][7][8]

Klinična uporaba uredi

Pioglitazon se uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, in sicer za samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugimi antidiabetičnimi zdravili (z zdravilom iz skupine sulfonilsečnin, metforminom ali inzulinom).[1][9]

Neželeni učinki uredi

Med najpogostejše neželene učinke spadajo okužbe zgornjih dihal, težave z očmi, povečanje telesne teže in odrevenelost v okončinah.[10][9] Pri bolnikih, zlasti pa bolnicah, se pogosto pojavljajo tudi zlomi kosti.[9]

Zlomi kosti uredi

Povečano pojavnost zlomov kosti pri ženskah so ugotovili v skupni analizi neželenih učinkov zlomov kosti iz randomiziranih, nadzorovanih, dvojno slepih kliničnih preskušanj pri več kot 8.100 s pioglitazonom in 7.400 s primerjalnim zdravilom zdravljenih bolnikih, ki so se zdravili do 3,5 let. Zlome so opazili pri 2,6 % žensk, ki so jemale pioglitazon, v primerjavi z 1,7 % žensk, zdravljenih s primerjalnim zdravilom. Pri moških, zdravljenih s pioglitazonom, v tej analizi niso opazili povečane stopnje zlomov. Vendar so nekatere epidemiološke študije pokazale podobno povečano tveganje za zlome tudi pri moških.[9]

Rak sečnega mehurja uredi

V letu 2011 sta zaradi pomislekov o varnosti pioglitazona na podlagi podatkov, ki so kazali na povečano tveganje za raka sečnega mehurja, Francija in Nemčija zdravilo umaknili iz trga.[6][7][8] Istega leta je Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) opravil pregled zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, ki vsebujejo pioglitazon in pojavnosti raka na mehurju. Potrdili so, da ostajajo ta zdravila primerna za zdravljenje določenih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, vendar pa obstaja pri teh bolnikih nekoliko povečano tveganje za raka na mehurju. Zaključili so, da nekaterih bolnikov ni mogoče zadostno zdraviti z drugimi zdravili in da tem bolnikom zdravljenje s pioglitazonom koristi. Je pa treba upoštevati določene previdnostne ukrepe; zdravilo se ne sme predpisovati bolnikom, ki imajo ali so kdaj imeli raka na mehurju in pri bolnikih z neraziskano makroskopsko hematurijo.[11]

Rak sečnega mehurja je redek neželeni učinek. V metaanalizi kliničnih preskušanj so poročali o primerih raka sečnega mehurja pogosteje v skupinah bolnikov, ki so prejemali pioglitazon (0,15 %), kot v kontrolnih skupinah (0,07 %). Tudi epidemiološke študije kažejo nekoliko večje tveganje za raka mehurja pri bolnikih s sladkorno boleznijo, zdravljenih s pioglitazonom, čeprav pri vseh študijah povečanje tveganja ni bilo statistično značilno.[9]

Mehanizem delovanja uredi

Pioglitazon spada v skupino tiazolidindionov in je selektivni agonist jedrnih receptorjev PPAR (receptorji, aktivirani s peroksisomskim proliferatorjem), zlasti tipa gama (PPAR-γ), v manjši meri pa tudi PPAR-α.[12][13]

Receptorji PPARγ so pretežno izraženi v maščobnem tkivu, v manjši meri pa v debelem črevesu in makrofagih. Njihovi endogeni ligandi so proste maščobne kisline in eikozanoidi. Ob aktivaciji se ti receptorji vežejo na DNK v celici ter spodbudijo izražanje številnih genov, povezanih s presnovo glukoze, maščobnih kislin in holesterola. Posledice so povečan privzem glukoze v skeletne mišice in maščobno tkivo in zmanjšana glukoneogeneza v jetrih.[14]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 »Actos- pioglitazone tablet«. DailyMed. 25. januar 2019. Arhivirano iz spletišča dne 6. septembra 2015. Pridobljeno 13. februarja 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 British national formulary : BNF 76 (76 izd.). Pharmaceutical Press. 2018. str. 694. ISBN 9780857113382.
  3. ↑ 3,0 3,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5532886/pioglitazon?query=Pioglitazon&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 3. 2023.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 »Pioglitazone Hydrochloride Monograph for Professionals«. Drugs.com. American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2020. Pridobljeno 3. marca 2019.
  5. ↑ Fischer J, Ganellin CR (2006). Analogue-based Drug Discovery. John Wiley & Sons. str. 450. ISBN 9783527607495. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2020. Pridobljeno 23. septembra 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 Burant C (2012). Medical Management of Type 2 Diabetes. American Diabetes Association. str. 63. ISBN 9781580404570. Arhivirano iz spletišča dne 28. januarja 2021. Pridobljeno 23. septembra 2020.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Update to ongoing safety review of Actos«. Ameriški Urad za hrano in zdravila. 18. junij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2020. Pridobljeno 8. novembra 2020.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Update on ongoing European review of pioglitazone–containing medicines«. Evropska agencija za zdravila (EMA) (tiskovna objava). Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2020. Pridobljeno 8. novembra 2020.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/actos-epar-product-information_sl.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Actos, Evropska agencija za zdravila, vpogled: 28. 3. 2023.
  10. ↑ »Side effects of pioglitazone«. www.nhs.uk. The National Health Servic. 14. marec 2022. Pridobljeno 29. marca 2023.
  11. ↑ »EMA priporočila nove kontraindikacije in opozorila pri zdravljenju s pioglitazonom, da bi zmanjšali nekoliko povečano tveganje za raka na mehurju« (PDF). Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. 25. julij 2023. Pridobljeno 28. marca 2023.
  12. ↑ Gillies PS, Dunn CJ (Avgust 2000). »Pioglitazone«. Drugs. 60 (2): 333–43, discussion 344–5. doi:10.2165/00003495-200060020-00009. PMID 10983737.
  13. ↑ Smith U (september 2001). »Pioglitazone: mechanism of action«. International Journal of Clinical Practice. Supplement (121): 13–8. PMID 11594239.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ Zidar, Nace (2019). Peroralni antidiabetiki - pregled stanja in pogled v prihodnost. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 1, str. 19-26.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pioglitazon&oldid=6129439«