Etanojska kislina

(Preusmerjeno s strani Ocetna kislina)

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina. Je pomembna sestavina navadnega kisa, vsebuje je okoli 5–15 %. Njene soli se imenujejo acetati. Brezvodna ocetna kislina se imenuje tudi ledocet, saj že pri temperaturi pod 16,7 °C tvori ledu podobne kristale.

Etanojska kislina
Skeletna formula ocetne kisline
Skeletna formula ocetne kisline
Model ocetne kislina
Model ocetne kislina
Skeletna formula ocetne kisline z dodanim vodikovimi atomi
Skeletna formula ocetne kisline z dodanim vodikovimi atomi
Model ocetne kislina
Model ocetne kislina
Vzorec ocetne kisline
Imena
IUPAC ime
Ocetna kislina[3][4]
Sistematično ime
etanojska kislina
Druga imena
kis, metankarboksilna kislina[1][2]
Identifikatorji
3D model (JSmol)
3DMet
Kratice AcOH
506007
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
DrugBank
ECHA InfoCard 100.000.528
EC število
  • 200-580-7
Število E E260 (konzervansi)
Gmelin 1380
KEGG
MeSH Acetic+acid
RTECS število
  • AF1225000
UNII
UN število 2789
  • InChI=1S/C2H4O2/c1-2(3)4/h1H3,(H,3,4)
    Key: QTBSBXVTEAMEQO-UHFFFAOYSA-N
  • CC(O)=O
Lastnosti
C2H4O2
Molska masa 60,05 g·mol−1
Videz brezbarvna tekočina
Vonj oster, podoben kisu
Gostota 1,049 g cm-3
Tališče 16 °C; 61 °F; 289 K
Vrelišče 118 °C; 244 °F; 391 K
z vodo se meša v vseh razmerjih
log P -0,322
Kislost (pKa) 4,76
Bazičnost (pKb) 9,198 (bazičnost acetatnega iona)
Lomni količnik (nD) 1,371
Viskoznost 1,22 mPa s
Dipolni moment 1,74 D
Termokemija
Specifična toplota, C 123,1 J K-1 mol-1
Standardna molarna
entropija
So298
158,0 J K-1 mol-1
-483,88--483,16 kJ mol-1
-875,50--874,82 kJ mol-1
Nevarnosti
GHS piktogrami GHS02: Vnetljivo GHS05: Jedko
Opozorilna beseda Pozor
H226, H314
P280, P305+351+338, P310
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 2: Must be moderately heated or exposed to relatively high ambient temperature before ignition can occur. Flash point between 38 and 93 °C (100 and 200 °F). E.g. diesel fuelHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no code
2
3
0
Plamenišče 40 °C (104 °F; 313 K)
Meje eksplozivnosti
4-16%
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
3,31 g kg-1, oralno (podgana)
Sorodne snovi
Sorodno karboksilne kisline mravljinčna kislina
butanojska kislina
Sorodne snovi acetaldehid

acetamid
acet anhidrid
acetonitril
acetil klorid
etanol
etil acetat
kalijev acetat
natrijev acetat
tioocetna kislina

Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Ocetna kislina je poleg vode glavna sestavina kisa in ima izrazito kisel okus ter oster vonj. Čeprav je razvrščena med šibke kisline je koncentrirana ocetna kislina jedka. Ocetna kislina je ena od najpreprostejših karboksilnih kislin. Uporabljajo jo v industriji pri proizvodnji celuloznega acetata predvsem za fotografske filme in lopila za les. V gospodinjstvih se razredčena ocetna kislina pogosto uporablja za odstranjevanje vodnega kamna, v živilski industrijipa se jo uporablja kot aditiv za živila z oznako E260, kot regulator kislosti in kot začimbo. Svetovno povpraševanje po ocetni kislini je okrog 6,5 milijona ton na leto od tega približno 1,5 milijonov ton / a jo pridobijo z recikliranjem, preostanek je izdelajo iz petrokemične surovine.

Zgodovina

uredi
 
Kristalizirana ocetna kislina.

Kis je bil znan že v civilizaciji, kot naravna posledica izpostavljenosti piva in vina na zraku. Uporaba ocetne kisline v alkimiji sega v 3. stoletje pred našim štetjem, ko je grški filozof Theophrastus opisal, kako se je kis odzval na kovino, uporabljali so ga tudi za proizvodnjo pigmentov v umetnosti. Stari Rimljani so kuhali kislo vino in tako dobili zelo sladek sirup imenovan Sapa. Sapa je bila bogata s svinčevim acetatom (sladko snovjo) imenovano tudi sladkor iz svinca ali sladkorjev Saturn. To so uporabljali za zastrupitve rimskih aristokratov.

V 8. stoletju je bil Jabir Ibn Hayyan (Geber) prvi, ki se je osredotočil na ocetno kislino iz kisa prek destilacije. V renesansi je ocetno kislino pripravljal skozi suho destilacijo nekaterih kovinskih acetatov.

Kemijske lastnosti

uredi

Kislost

uredi
 
Ciklični prikaz ocetne kisline; Prekinjene črte predstavljajo vodikove vezi

Vodikov atom se v karboksilni skupini (-COOH) karboksilne kisline loči od ocetne kisline z ionizacijo molekule:

CH3CO2H → CH3CO2- + H+

Zaradi tega se sprošča proton (H +) ocetne kisline, ki ji da kisel značaj. Ocetna kislina je šibka kislina v vodni raztopini ima vrednost pKa 4,75, njena konjugirana baza je acetat (CH3COO-).1,0 M raztopina (koncentracija domačega kisa), ima pH vrednost 2,4.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. Scientific literature reviews on generally recognized as safe (GRAS) food ingredients. National Technical Information Service. 1974. str. 1.
  2. Chemistry. Encyclopedia Britannica. 5. del. 1961. str. 374.
  3. A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds (Recommendations 1993). IUPAC, Commission on Nomenclature of Organic Chemistry (1993). Table 28(a). Carboxylic acids and related groups. Unsubstituted parent structures. Blackwell Scientific publications. ISBN 0-632-03488-2.
  4. Acetic Acid - PubChem Public Chemical Database. The PubChem Project. USA: National Center for Biotechnology Information.
  • C. Hosea, R.S. Tanke, G.P. Torrence. Acetic Acid. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. 2005. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a01_045
  • W.L.F. Armarego, C. Chai (2009). Purification of Laboratory Chemicals. 6. izdaja. Butterworth-Heinemann. ISBN 1-85617-567-7.
  • G.M. Geoffrey (1917). Industrial and Manufacturing Chemistry. 1. del. London: Crosby Lockwood. str. 330–331.
  • P. A. Adet (1798). Mémoire sur l'acide acétique. Annales de Chemie 27. str. 299-319.
  • H. Goldwhite (september 2003). Short summary of the career of the German organic chemist, Hermann Kolbe Arhivirano 2009-09-29 na Wayback Machine.. New Haven Section Bull. Am. Chem. Soc. 20 (3).