Varfarin
Varfarín je derivat 4-hidroksikumarina, ki deluje kot zaviralec (antagonist) vitamina K in se uporablja kot peroralni antikoagulant.[3] Je zmes ekvimolarnih količin enantiomer S in R , pri čemer ima enantiomera S 2- do 5-krat večji antikoagulantni učinek kot enantiomera R.[4] Pogosto se uporablja pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali vensko tromboembolijo. Velja za zelo učinkovito zdravilo, vendar ima tudi določene pomanjkljivosti, kot so ozko terapevtsko okno, dolga razpolovna doba, součinkovanje s številnimi zdravili in s hrano ter nujno redno laboratorijsko spremljanje.[5]
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Coumadin, Jantoven, Marevan |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a682277 |
Licenčni podatki | |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | peroralno ali intravensko |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 79–100 % (peroralno)[2] |
Vezava na beljakovine | 99 %[1] |
Presnova | jetrna: CYP2C9, 2C19, 2C8, 2C18, 1A2 in 3A4[1] |
Razpolovni čas | 20–60 h (povp.: 40 h)[1] |
Izločanje | skozi ledvice (92 %)[1] |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
ECHA InfoCard | 100.001.253 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C19H16O4 |
Mol. masa | 308,33 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Mehanizem delovanja
urediVarfarin je zaviralec vitamina K,[3] pri čemer kompetitivno zavira encim vitamin K epoksid reduktaza, ki katalizira redukcijo vitamina K epoksid do vitamina K. Vitamin K, ki ga vnašamo s hrano, je kofaktor pri γ-karboksilaciji oz. aktivaciji dejavnikov strjevanja krvi (dejavniki II, VII, IX in X) kot tudi določenih regulatornih faktorjev (beljakovina C, beljakovina S in beljakovina Z).[6][7]. Pri tem se vitamin K oksidira v vitamin K epoksid, ki se lahko regenerira z vitamin K epoksid reduktazo. Varfarin torej zmanjša sposobnost regeneracije vitamina K v telesu. Posledično se zmanjša aktivacija dejavnikov strjevanja krvi, kar posredno zavira koagulacijo krvi oz. podaljša protrombinski čas.[8]
Klinična uporaba
urediNajpogostejša indikacija za dolgotrajno zdravljenje z varfarinom je kronična ali paroksizmalna atrijska fibrilacija pri starejših osebah ali pri mlajših, če so prisotni dodatni dejavniki tveganja za nastop embolije. Varfarin se predpisuje tudi bolnikom z umetnimi srčnimi zaklopkami, z dilatativno kardiomiopatijo in z nekaterimi srčnimi hibami. Uporabljajo se tudi kot nadaljevalno zdravljenje venske tromboze in pljučne embolije.[9]
Stereokemija
urediVarfarin vsebuje stereocenter in je sestavljen iz dveh enantiomerov. To je racemat, to je zmes 1: 1 ("R") in oblika ("S"):[10]
Enantiomer varfarina | |
---|---|
CAS-Nummer: 5543-58-8 |
CAS-Nummer: 5543-57-7 |
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »PRODUCT INFORMATION COUMADIN« (PDF). TGA eBusiness Services. Aspen Pharma Pty Ltd. 19. januar 2010. Pridobljeno 11. decembra 2013.
- ↑ Holford, NH (december 1986). »Clinical Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Warfarin Understanding the Dose-Effect Relationship«. Clinical Pharamacokinetics. Springer International Publishing. 11 (6): 483–504. doi:10.2165/00003088-198611060-00005. PMID 3542339.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 3,0 3,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543493/varfarin?query=varfarin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 7. 2015.
- ↑ Vovk T, Tršinar M. Najnevarnejše interakcije varfarina z zdravili pri starostnikih. Farmakon, št. 25, december 2005.
- ↑ Mavri A., Štalc M. Dabigatran in rivaroksaban v zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo in vensko trombembolijo: naše prve klinične izkušnje. Zdrav Vestn 2014; 83: 849–856.
- ↑ Ansell J; Hirsh J; Hylek E; in sod. (2008). »Pharmacology and management of the vitamin K antagonists: American College of Chest Physicians evidence-based clinical practice guidelines (8th Edition)«. Chest. 133 (6 Suppl): 160S–198S. doi:10.1378/chest.08-0670. PMID 18574265.
- ↑ Freedman MD (Marec 1992). »Oral anticoagulants: pharmacodynamics, clinical indications and adverse effects«. J Clin Pharmacol. 32 (3): 196–209. doi:10.1002/j.1552-4604.1992.tb03827.x. PMID 1564123.
- ↑ Locatelli L , Oblak E. Vpliv različnih dejavnikov na učinek varfarina. Golniški simpozij 2011 – Zbornik prispevkov: Klinična farmacija; Antikoagulantna terapija, Golnik, Slovenija, 20. september; str. 73.
- ↑ Cevc M., Peternel P. Peroralno antikoagulacijsko zdravljenje. Farmakon, št. 25, december 2005.
- ↑ Rote Liste Service GmbH (2017). Rote Liste 2017 – Arzneimittelverzeichnis für Deutschland (einschließlich EU-Zulassungen und bestimmter Medizinprodukte). Rote Liste Service GmbH. ISBN 978-3-946057-10-9.