Wikipedija

Ketotifen

kemijska spojina

Ketotifen, ki se med drugim prodaja pod tržnima imenoma Zaditen in Zaditor, je nekompetitivni antihistaminik in stabilizator mastocitov (tkivnih bazofilcev).[1] Deluje kot antagonist na receptorjih H1 in 5-HT2.[2] Pogosto se prodaja kot sol s fumarinsko kislino, tako imenovani ketotifen fumarat, in je na voljo v dveh oblikah. V oftalmološki različici se uporablja za zdravljenje alergijskega konjunktivitisa.[1] Kadar se ga uporablja v peroralni obliki, je namenjen preprečevanju astmatičnih napadov ali anafilaksije, pa tudi raznim alergijskim bolezenskim stanjem.[3][4][5][6][7]

Ketotifen
Klinični podatki
Blagovne znamkeZaditen, Zaditor[1]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa604033
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B1
  • ZDA: N (ni opredeljeno)
Način uporabeperoralno (tableta), kapljice za oko
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost60%
Vezava na beljakovine75%
Presnovav jetrih
Razpolovni čas12 ur
Identifikatorji
  • 4-(1-Methylpiperidin-4-ylidene)-4,9-dihydro-10H-benzo[4,5]cyclohepta[1,2-b]thiophen-10-one
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.047.348 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC19H19NOS
Mol. masa309,43 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • O=C3c1sccc1C(\c2c(cccc2)C3)=C4/CCN(C)CC4
  • InChI=1S/C19H19NOS/c1-20-9-6-13(7-10-20)18-15-5-3-2-4-14(15)12-17(21)19-16(18)8-11-22-19/h2-5,8,11H,6-7,9-10,12H2,1H3
  • Key:ZCVMWBYGMWKGHF-UHFFFAOYSA-N

Ketotifen so patentirali leta 1970, v medicini pa so ga začeli uporabljati v letu 1976.[8]

Uporaba uredi

Ketotifen zmanjšuje in preprečuje očesno srbečico in draženje, povezano s sezonskimi alergijami. Učinki zdravila se pojavijo že nekaj minut po aplikaciji. Uporaba ketotifena pri otrocih, mlajših od treh let, ni preučena.[1] Razpolovni čas je 12 ur.[9] Poleg antihistaminske uporabe je ketotifen tudi funkcionalni antagonist levkotriena[10] in inhibitor (zaviralec) fosfodiesteraze.[11]

Peroralni ketotifen se uporablja pri bolnikih z astmo, alergijskim rinitisom, alergijskim konjunktivitisom, atopičnim dermatitisom, različnih tipih koprivnice, mastocitozi, alergijski in nealergijski anafilaksiji, angioedemu in alergijah na hrano v Kanadi, Evropi ter Mehiki.[5][6] Ketotifen naj bi pomagal tudi pri sindromu razdražljivega črevesja.[12]

Neželeni učinki uredi

Neželeni učinki vključujejo zaspanost, pridobivanje teže (približno 5 kg), suha usta, draženje in močnejše krvavenje iz nosu.[13]

Farmakologija uredi

Ketotifen je selektivni antihistaminik – to je, inverzni agonist histaminskega receptorja H1[14] in stabilizator mastocitov.[15] Hkrati naj bi imel ketotifen tudi šibko antiholinergično in antiserotonergično aktivnost.[14][16] Kljub temu sta antiholinergična in antiserotonergična aktivnost v odmerkih, ki se navadno uporabljajo klinično, minimalni ali zanemarljivi.[17]

Tržna imena uredi

Ketotifen se prodaja pod mnogimi tržnimi imeni. V Sloveniji ga je mogoče dobiti kot zdravilo, imenovano Zaditen.[18]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Zaditor- ketotifen fumarate solution«. DailyMed. 13. februar 2020. Pridobljeno 4. septembra 2020.
  2. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - ketotifén«. www.termania.net. Pridobljeno 11. junija 2021.
  3. ↑ Sokol, Kristin C.; Amar, Neil K.; Starkey, Jonathan; Grant, J. Andrew (2013). »Ketotifen in the management of chronic urticaria: Resurrection of an old drug«. Annals of Allergy, Asthma & Immunology. 111 (6): 433–6. doi:10.1016/j.anai.2013.10.003. PMC 4309375. PMID 24267353.
  4. ↑ Shawky, Rabah M.; Seifeldin, Neveen S. (2015). »The relation between antihistamine medication during early pregnancy & birth defects«. Egyptian Journal of Medical Human Genetics. 16 (4): 287–90. doi:10.1016/j.ejmhg.2015.04.003.
  5. ↑ 5,0 5,1 Zuberbier, Torsten (2012). »A Summary of the New International EAACI/GA2LEN/EDF/ WAO Guidelines in Urticaria«. World Allergy Organization Journal. 5 (1): S1–S5. doi:10.1186/1939-4551-5-S1-S1. PMC 3488932. PMID 23268477.
  6. ↑ 6,0 6,1 Zuberbier, T.; Asero, R.; Bindslev-Jensen, C.; Walter Canonica, G.; Church, M. K.; Giménez-Arnau, A. M.; Grattan, C. E. H.; Kapp, A.; Maurer, M.; Merk, H. F.; Rogala, B.; Saini, S.; Sánchez-Borges, M.; Schmid-Grendelmeier, P.; Schünemann, H.; Staubach, P.; Vena, G. A.; Wedi, B. (2009). »EAACI/GA²LEN/EDF/WAO guideline: Management of urticaria«. Allergy. 64 (10): 1427–43. doi:10.1111/j.1398-9995.2009.02178.x. PMID 19772513. S2CID 14587946.
  7. ↑ Li, Zhenhong; Celestin, Jocelyn (23. februar 2015). Ketotifen: A Role in the Treatment of Idiopathic Anaphylaxis. American Academy of Allergy, Asthma & Immunology Annual Meeting. Houston. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2021. Pridobljeno 11. junija 2021.
  8. ↑ Fischer, Jnos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery. John Wiley & Sons. str. 548. ISBN 9783527607495.
  9. ↑ Grahnén, A.; Lönnebo, A.; Beck, O.; Eckernäs, S-Å; Dahlström, B.; Lindström, B. (1992). »Pharmacokinetics of ketotiffn after oral administration to healthy male subjects«. Biopharmaceutics & Drug Disposition. 13 (4): 255–62. doi:10.1002/bdd.2510130404. PMID 1600111. S2CID 72293850.
  10. ↑ Fink, A.; Bibi, H.; Eliraz, A.; Schlesinger, M.; Bentwich, Z. (Avgust 1986). »Ketotifen, disodium cromoglycate, and verapamil inhibit leukotriene activity: determination by tube leukocyte adherence inhibition assay«. Annals of Allergy. Zv. 57, št. 2. str. 103–106. ISSN 0003-4738. PMID 3090908.
  11. ↑ Castillo, J. G.; Gamboa, P. M.; García, B. E.; Oehling, A. (Julij 1990). »Effect of ketotifen on phosphodiesterase activity from asthmatic individuals«. Allergologia Et Immunopathologia. Zv. 18, št. 4. str. 197–201. ISSN 0301-0546. PMID 1702263.
  12. ↑ Klooker, T. K.; Braak, B.; Koopman, K. E.; Welting, O.; Wouters, M. M.; Van Der Heide, S.; Schemann, M.; Bischoff, S. C.; Van Den Wijngaard, R. M.; Boeckxstaens, G. E. (2010). »The mast cell stabiliser ketotifen decreases visceral hypersensitivity and improves intestinal symptoms in patients with irritable bowel syndrome« (PDF). Gut. 59 (9): 1213–21. doi:10.1136/gut.2010.213108. PMID 20650926. S2CID 18889707.
  13. ↑ »Zaditen - MIMS online«. www.mims.co.uk.
  14. ↑ 14,0 14,1 Kakiuchi M, Ohashi T, Musoh K, Kawamura K, Morikawa K, Kato H (1997). »Studies on the novel antiallergic agent HSR-609: its penetration into the central nervous system in mice and guinea pigs and its selectivity for the histamine H1-receptor«. Jpn. J. Pharmacol. 73 (4): 291–8. doi:10.1254/jjp.73.291. PMID 9165365.
  15. ↑ Thomas L. Lemke; David A. Williams (2008). Foye's Principles of Medicinal Chemistry. Lippincott Williams & Wilkins. str. 1019–. ISBN 978-0-7817-6879-5.
  16. ↑ V Alagarsamy (16. junij 2012). Textbook of Medicinal Chemistry Vol II - E-Book. Elsevier Health Sciences. str. 38–. ISBN 978-81-312-3259-0.
  17. ↑ Jürgen Drews (6. december 2012). Immunopharmacology: Principles and Perspectives. Springer Science & Business Media. str. 282–. ISBN 978-3-642-75561-3.
  18. ↑ »Ketotifen International«. Drugs.com. Pridobljeno 4. septembra 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ketotifen&oldid=5990321«