Alkaloidi rauvolfije

Alkaloidi rauvolfije so skupina učinkovin za zniževanje povišanega krvnega tlaka in pomirjanje.[1][2]

Gre za alkaloide iz rastline Rauwolfia serpentina. Njihov učinek na zniževanje krvnega tlaka so odkrili leta 1933.[3] Rastlina izhaja iz Indije, kjer so jo v tradicionalni medicini sicer uporabljali že pred stoletji pri zdravljenju psihičnih in motoričnih motenj osrednjega živčevja (božjast, tesnobnost, manične motnje ...),[4] na področju hipertenzije pa ni bila prepoznana. Zanimanje za to rastlino pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka se je začelo večati šele v 5. in 6. desetletju dvajsetega stoletja. Poleg hipotenzivnega učinka povzroča tudi bradikardijo (upočasnjeno bitje srca) in sedacijo.[5]

Korenina rauvolfije vsebuje več kot 20 alkaloidov. V kliniki se uporablja zlasti reserpin.[6][2]

Antihipertenzivi uredi

Alkaloidi rauvolfije, ki se uporabljajo kot antihipertenzivi, so:[7]

Oznaka ATC Učinkovina
C02AA01 rescinamin
C02AA02 reserpin
C02AA03 kombinacije alkaloidov rauvolfije
C02AA04 celotna korenina
C02AA05 deserpidin
C02AA06 metoserpidin
C02AA07 bietaserpin
C02AA52 kombinacije reserpina
C02AA52 kombinacije z drugimi zdravili
C02AA57 kombinacije bietaserpina

V Sloveniji je registriran le reserpin v obliki kombiniranega zdravila.[8]

Viri uredi

  1. http://www.mayoclinic.com/health/drug-information/DR602143, vpogled: 15. 7. 2012.
  2. 2,0 2,1 http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/rauwolfia+alkaloid, vpogled: 15. 7. 2012.
  3. McGregor M., Segel N.: The Rauwolfia alkaloids treatment of hypertension. British Heart Journal. 1955; 17 (3): 391–396.
  4. Plummer A. J., Earl A., Schneider J. A., Trapold J., Barrett W.: Pharmacology of Rauwolfia alkaloids, including reserpine. Annals of the New York Academy of Sciences, vol. 59, str. 8–21.
  5. Wilkins R. W.: Clinical usage of Rauwolfia alkaloids, including reserpine (Serpasil). Annals of the New York Academy of Sciences, vol. 59, str. 36–44.
  6. http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/rauwolfia+alkaloid, vpogled: 15. 7. 2012.
  7. http://www.whocc.no/atc_ddd_index/?code=C02AA&showdescription=yes, vpogled: 15. 7. 2012.
  8. Ferk P., Leskošek B., Pal M. (2011). Poraba antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji in primerjava z Norveško. Zdravniški vestnik, letnik 80, številka 5, str. 386-394.