Natrijev selenit

Natrijev selenit
Natriumseleniet t.png
Identifikatorji
Številka CAS 10102-18-8<brV (pentahidrat: 26970-82-1)
PubChem 24934
EINECS število 233-267-9
UN število 2630
ChEBI 48843
RTECS število VS7350000
Oznaka ATC A12CE02
SMILES
InChI
ChemSpider 23308
Lastnosti
Molekulska formula Na2O3Se
Molska masa 172,94 g mol−1
Videz brezbarvna trdnina
Gostota 3,1 g/cm3
Tališče

pri 710 °C razpade

Topnost (voda) 85 g/100 mL (20 °C)
Topnost netopen v etanolu
Struktura
Kristalna struktura tetragonalna
Nevarnosti
Varnostni list ICSC 0698
Hazard T.svg zelo strupeno (T+)
Hazard N.svg okolju nevarno (N)
EU Index 034-003-00-3
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
3
0
 
R-stavki (zastarelo) R23, R28, R31, R43, R51/53
S-stavki (zastarelo) (S1/2), S28, S36/37, (S45), (S61)
Sorodne snovi
Sorodne snovi natrijev sulfit
natrijev selenat
natrijev selenid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Natrijev selenit je anorganska spojina s formulo Na2SeO3. Je brezbarvna trdnina. Pentahidrat (Na2SeO3•5H2O) je najpogostejša selenova vodotopna spojina.

Priprava in osnovne reakcijeUredi

Natrijev selenit se običajno pripravlja z reakcijo selenovega dioksida z natrijevim hidroksidom:[1]

SeO2 + 2NaOH → Na2SeO3 + H2O

Iz vode izkristalizira kot pentahidrat, ki po segrevanju na 40 °C. preide v brezvodno sol.

Natrijev selenit se obnaša podobno kot sorodni natrijev sulfit. Anion SeO2−
3
ima obliko tristrane piramide.[2] Z oksidacijo preide v natrijev selenat.

UporabaUredi

Natrijev selenit in sorodna barijev in cinkov selenit se uporablja predvsem v proizvodnji brezbarvnega stekla, ker z rožnato barvo izniči zeleno barvo, ki jo povzročajo železove nečistoče.[3]

Selen je esencialni element, zato je natrijev selenit sestavina nekaterih prehranskih dopolnil.

VarnostUredi

Selen v večjih odmerkih je strupen. Kronični toksični odmerek za človeka je približno 2,4 do 3 miligrame na dan.

SkliciUredi

  1. F. Féher (1963). Sodium Selenite. Handbook of Preparative Inorganic Chemistry. 2. izdaja. Academic Press, NY. 1. del, str. 432.
  2. M.S. Wickleder (2002). Sodium selenite, Na2SeO3. Acta Crystallographica (Section E Structure Reports Online) 58 (11): i103–i104. doi:10.1107/S1600536802019384. ISSN 1600-5368.
  3. B.E. Langner (2002). Selenium and Selenium Compounds. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a23_525.