Wikipedija

Metformin

Metformín je peroralno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni iz skupine bigvanidov.[2] Velja za zdravilo izbora za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2,[8][9][10] zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso.[11] Uporaba metformina namreč ni povezana s pridobivanjem telesne mase.[12] Uporablja se tudi za zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov.[8] Na tržišču je pod raznimi tržnimi imeni, med drugim kot Glucophage.[2]

Metformin
Klinični podatki
Izgovarjavametformín[4]
Blagovne znamkeGlucophage in druge[2]
SinonimiN,N-dimetilbigvanid[3]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa696005
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabez zaužitjem
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost50–60 %[5][6]
Vezava na beljakovineminimalna[5]
Presnovase ne presnavlja v jetrih[5]
Razpolovni čas4–8,7 h[5]
Izločanjes sečem (90 %)[5]
Identifikatorji
  • N,N-dimetetilimidodikarbonimidinski synodiamid
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.010.472 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC4H11N5
Mol. masa129.164
3D model (JSmol)
Gostota1.3±0.1[7] g/cm3
  • CN(C)C(=N)N=C(N)N
  • InChI=1S/C4H11N5/c1-9(2)4(7)8-3(5)6/h1-2H3,(H5,5,6,7,8)
  • Key:XZWYZXLIPXDOLR-UHFFFAOYSA-N

Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.[13] Pogosti neželeni učinki vključujejo drisko, slabost in bolečino v trebuhu.[8] Ob uporabi metformina je tveganje za pojav hipoglikemije (prenizke ravni krvnega sladkorja) majhno.[8] Pri neustrezni uporabi ali uporabi prevelikih odmekov obstaja tveganje za laktično acidozo.[14] Ne sme se uporabljati pri bolnikih s hujšo okvaro delovanja jeter ali ledvic.[8] Pri uporabi med nosečnostjo ni znanega tveganja, vendar se pa nasplošno pri nosečnostni sladkorni bolezni priporoča inzulin.[8][15] Kot učinkovina iz skupine bigvanidov[8] deluje tako, da znižuje proizvodnjo glukoze v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.[8]

Metformin so odkrili leta 1922.[16] V 50-ih letih dvajsetega stoletja je uporabo pri ljudeh začel raziskovati francoski zdravnik Jean Sterne.[16] Kot zdravilo so ga v Franciji začeli uporabljati leta 1957.[8][17]

Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[18] Na tržišču je že tudi v obliki večizvornih (generičnih) zdravil.[2] Je najpogosteje predpisovano zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni.[19]

Klinična uporaba uredi

Glede na slovenske in tuje smernice je metformin ob upoštevanju nefarmakoloških ukrepov zdravilo izbora pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Uporablja se tudi kot dodatek inzulinu pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, samostojno pa tudi pri nekaterih drugih stanj insulinske rezistence, npr. pri sindromu policističnih jajčnikov.[19]

Sladkorna bolezen tipa 1 uredi

Meformin ni uradno odobren za uporabo pri sladkorni bolezni tipa 1, vendar se v nekaterih primerih uporablja v kombinaciji z inzulinom, zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso za izboljšanje glikemičnega nadzora ob zmanjšanih odmerkih inzulina.[20] Podatki iz kliničnih raziskav so omejeni,[21] kažejo pa, da lahko metformin pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 pomaga pri uporabi manjših odmerkov inzulina, vendar ob povečanem tveganju za pojav hipoglikemije.[22]

Sindrom policističnih jajčnikov uredi

Metformin se uporablja pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov, vendar gre za nenamensko uporabo.[23] Vzrok sindroma policističnih jajčnikov je neodzivnost na inzulin, ki privede v hiperinzulinemijo (zvišano plazemsko koncentracijo insulina), ta pa vodi v hiperandrogenizem.[24] Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov metformin zveča verjetnost za ovulacijo, verjetno zaradi zmanjšanja koncentracije inzulina v krvi in zato zaradi zmanjšanja njegovih učinkov na biosintezo androgenov v jajčnikih, na proliferacijo celic teke in na rast endometrija. Najverjetneje metformin tudi neposredno zavira glukoneogenezo v jajčnikih in tudi na ta način prispeva k zmanjšanju biosinteze androgenov v jajčnikih.[23]

Odmerjanje uredi

Običajni začetni odmerek metformina v obliki metforminijevega klorida je 500 mg ali 850 mg dvakrat ali trikrat na dan. Vzame se med obrokom ali po njem. Največji priporočeni dnevni odmerek metforminijevega klorida je 3 g v treh deljenih odmerkih.[25]

Neželeni učinki uredi

Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.[13] Najpogostejši neželeni učinki zdravila se izražajo predvsem na prebavilih (driska, trebušni krči, slabost, bruhanje, napenjanje). V primerjavi z večino drugih zdravil za zdravljenje sladkorne bolečine so neželeni učinki na prebavilih pri metforminu pogostejši.[26]

Med hujše neželene učinke spada laktična acidoza. Pojavlja se zelo redko in v večini primerov verjetno ni povezana neposredno z metforminom, temveč s sočasnimi boleznimi, kot so motnje delovanja jeter ali ledvic.[27]

Mehanizem delovanja uredi

Metformin spada med bigvanidne učinkovine za zdravljenje sladkorne bolezni[8] in deluje tako, da znižuje proizvodnjo glukoze v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.[8] Poveča tudi privzem glukoze v perifernih tkivih, zmanjša oksidacijo maščobnih kislin in zmanjša absorpcijo glukoze iz prebavil.

Čeravno je v klinični uporabi že več kot pol stoletja, natančni mehanizmi njegovega delovanja še vedno niso popolnoma raziskani.[19] Obstajajo dokazi, da vpliva na zaviranje kompleksa I v dihalni verigi, aktivira od AMP odvisno protein-kinazo (AMPK), zavira z glukagonom spodbujeno povečanje koncentracije cikličnega AMP (cAMP) in sledečo aktivacijo protein-kinaze A ter vpliva na presnovo črevesne mikrobiote.[28]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 »Metformin Use During Pregnancy«. Drugs.com. 10. september 2019. Pridobljeno 4. februarja 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_metformin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 31. 3. 2020.
  3. ↑ Sirtori CR, Franceschini G, Galli-Kienle M, Cighetti G, Galli G, Bondioli A, Conti F (december 1978). »Disposition of metformin (N,N-dimethylbiguanide) in man«. Clinical Pharmacology and Therapeutics. 24 (6): 683–693. doi:10.1002/cpt1978246683. PMID 710026.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526683/metformin?query=metformin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 3. 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Dunn CJ, Peters DH (Maj 1995). »Metformin. A review of its pharmacological properties and therapeutic use in non-insulin-dependent diabetes mellitus«. Drugs. 49 (5): 721–49. doi:10.2165/00003495-199549050-00007. PMID 7601013.
  6. ↑ Hundal RS, Inzucchi SE (2003). »Metformin: new understandings, new uses«. Drugs. 63 (18): 1879–1894. doi:10.2165/00003495-200363180-00001. PMID 12930161.
  7. ↑ »metformin_msds«.
  8. ↑ 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 »Metformin Hydrochloride«. The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2016. Pridobljeno 2. januarja 2017.
  9. ↑ Maruthur NM, Tseng E, Hutfless S, Wilson LM, Suarez-Cuervo C, Berger Z, Chu Y, Iyoha E, Segal JB, Bolen S (Junij 2016). »Diabetes Medications as Monotherapy or Metformin-Based Combination Therapy for Type 2 Diabetes: A Systematic Review and Meta-analysis«. Annals of Internal Medicine. 164 (11): 740–751. doi:10.7326/M15-2650. PMID 27088241.
  10. ↑ https://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/ Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2016, vpogled: 31. 3. 2020.
  11. ↑ Clinical Obesity (2. izd.). Oxford: John Wiley & Sons. 2008. str. 262. ISBN 978-0-470-98708-7. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
  12. ↑ »Type 2 diabetes and metformin. First choice for monotherapy: weak evidence of efficacy but well-known and acceptable adverse effects«. Prescrire International. 23 (154): 269–272. november 2014. PMID 25954799.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ 13,0 13,1 Triggle CR, Ding H (Januar 2017). »Metformin is not just an antihyperglycaemic drug but also has protective effects on the vascular endothelium«. Acta Physiologica. 219 (1): 138–151. doi:10.1111/apha.12644. PMID 26680745.
  14. ↑ Lipska KJ, Bailey CJ, Inzucchi SE (Junij 2011). »Use of metformin in the setting of mild-to-moderate renal insufficiency«. Diabetes Care. 34 (6): 1431–1437. doi:10.2337/dc10-2361. PMC 3114336. PMID 21617112.
  15. ↑ Lautatzis ME, Goulis DG, Vrontakis M (november 2013). »Efficacy and safety of metformin during pregnancy in women with gestational diabetes mellitus or polycystic ovary syndrome: a systematic review«. Metabolism. 62 (11): 1522–1534. doi:10.1016/j.metabol.2013.06.006. PMID 23886298.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ 16,0 16,1 Fischer, Janos (2010). Analogue-based Drug Discovery II. John Wiley & Sons. str. 49. ISBN 978-3-527-63212-1. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
  17. ↑ McKee, Mitchell Bebel Stargrove, Jonathan Treasure, Dwight L. (2008). Herb, nutrient, and drug interactions : clinical implications and therapeutic strategies. St. Louis, Mo.: Mosby/Elsevier. str. 217. ISBN 978-0-323-02964-3. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
  18. ↑ World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 Janić M. Metformin: od mehanizmov delovanja do napredne klinične uporabe. Zdrav Vestn. 2017; 86: 138–157.
  20. ↑ What role for metformin in type 1 diabetes? Drug and Therapeutics Bulletin 2018;56:78-80.
  21. ↑ Beysel S. The effects of metformin in type 1 diabetes mellitus. BMC Endocr Disord. 2018; 18: 1.
  22. ↑ Vella S, Buetow L, Royle P, Livingstone S, Colhoun HM, Petrie JR (Maj 2010). »The use of metformin in type 1 diabetes: a systematic review of efficacy«. Diabetologia. 53 (5): 809–820. doi:10.1007/s00125-009-1636-9. PMID 20057994.
  23. ↑ 23,0 23,1 Ornik V., Ferk M. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminom. Zdrav Vestn 2013; 82: 487–449.
  24. ↑ Košir-Pogačnik R., Meden-Vrtovec H. Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik letnik 78. številka 3 (2009) str. 137-141.
  25. ↑ Povzetek glavnih značilnosti zdravila GLUCOPHAGE 1000 mg filmsko obložene tablete, datum zadnje revizije besedila: 1. 5. 2017.
  26. ↑ Bolen S, Feldman L, Vassy J, Wilson L, Yeh HC, Marinopoulos S, Wiley C, Selvin E, Wilson R, Bass EB, Brancati FL (september 2007). »Systematic review: comparative effectiveness and safety of oral medications for type 2 diabetes mellitus«. Annals of Internal Medicine. 147 (6): 386–399. doi:10.7326/0003-4819-147-6-200709180-00178. PMID 17638715.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  27. ↑ Khurana R, Malik IS (Januar 2010). »Metformin: safety in cardiac patients«. Heart. 96 (2): 99–102. doi:10.1136/hrt.2009.173773. PMID 19564648.
  28. ↑ Zidar N. Peroralni antidiabetiki – pregled stanja in pogled v prihodnost. Farm vestn 2019; 70: 19–26.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Metformin&oldid=6116741«