Ritonavir je zaviralec proteaze HIV, ki se v kombinaciji z zaviralci reverzne transkriptaze uporablja za zdravljenje okužbe z virusom HIV.[1] Pod tržnim imenom Norvir ga trži farmacevtsko podjetje Abbott Laboratories.

Ritonavir
Klinični podatki
Blagovne znamkeNorvir
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa696029
Nosečnostna
kategorija
  • B (U.S.)
Način uporabeperoralno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • le na recept (U.S.)
Farmakokinetični podatki
Vezava na beljakovine98–99 %
Razpolovni čas3–5 ur
Izločanjepredvsem z blatom
Identifikatorji
  • 1,3-tiazol-5-ilmetil N-[(2S,3S,5S)-3-hidroksi-5-[(2S)-3-metil-2-{[metil({[2-(propan-2-il)-1,3-tiazol-4-il]metil})karbamoil]amino}butanamido]-1,6-difenilheksan-2-il]karbamat
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.125.710 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC37H48N6O5S2
Mol. masa720,946 g/mol
3D model (JSmol)
  • CC(C)c4nc(CN(C)C(=O)N[C@@H](C(C)C)C(=O)N[C@@H](Cc1ccccc1)C[C@H](O)[C@H](Cc2ccccc2)NC(=O)OCc3cncs3)cs4
  • InChI=1S/C37H48N6O5S2/c1-24(2)33(42-36(46)43(5)20-29-22-49-35(40-29)25(3)4)34(45)39-28(16-26-12-8-6-9-13-26)18-32(44)31(17-27-14-10-7-11-15-27)41-37(47)48-21-30-19-38-23-50-30/h6-15,19,22-25,28,31-33,44H,16-18,20-21H2,1-5H3,(H,39,45)(H,41,47)(H,42,46)/t28-,31-,32-,33-/m0/s1
  • Key:NCDNCNXCDXHOMX-XGKFQTDJSA-N

Pogosto se uporablja kot sestavina visokoaktivne protiretrovirusne terapije (HAART), vendar ne zavoljo njegovega protivirusnega delovanja, temveč kot farmakokinetični ojačevalec – zavira jetrni encim, ki presnavlja druge proteazne zaviralce. Posledično se povišajo plazemske koncentracije sočasno uporabljenih proteaznih zaviralcev, kar omogoča jemanje nižjih odmerkov le-teh in njihovo boljšo učinkovitost.

Zgodovina uredi

Raziskave, ki so vodile v razvoj učinkovine ritonavir, sta financirala ameriški inštitut za zdravje National Institutes of Health (3.500.000 USD) ter podjetje Abbott Laboratories (200.000.000 USD).[2] Urad za prehrano in zdravila je izdal dovoljenje za zdravilo ritonavir 1. marca 1996 in s tem je postal ritonavir 7. odobreno protiretrovirusno zdravilo na ameriškem trgu.

Mehanizem delovanja uredi

Ritonavir je bil sprva razvit kot zaviralec proteaze HIV in gre za enega najkompleksnejših zaviralcev. Danes se le redko uporablja zaradi svojega protivirusnega delovanja, vendar se pogosto uporablja kot farmakokinetični stopnjevalec (angl. booster) drugih proteaznih zaviralcev. Ritonavir namreč inhibira določen jetrni encim, citokrom P450-3A4 (CYP3A4), ki sicer presnavlja druge proteazne zaviralce.[3] To omogoča, da so dnevni odmerki drugih proteaznih zaviralcev, uporabljenih v režimu HAART, nižji. S tem se pomembno zmanjša pojavnost neželenih učinkov ter poveča učinkovitost sočasno uporabljenih proteaznih zaviralcev. To odkritje je prvič objavila Univerza v Liverpoolu v članku zdravstvene revije AIDS Journal leta 1997. S tem pa ritonavir vpliva na učinkovitost tudi drugih sočasno uporabljenih zdravil, kar otežuje njihovo pravilno odmerjanje. Tudi sam povzroča številne neželene učinke.

Interakcije z drugimi zdravili uredi

Sočasna uporaba ritonavirja z drugimi zdravili lahko povzroči hude in mestoma smrtne interakcije.[4] Pojavijo se lahko pri sočasni uporabi močnih ali zmernih zaviralcev jetrnega citokroma izooblike CYP3A4.

Seznam zdravil, ki lahko ob sočasni uporabi privedejo do klinično pomembnih interakcij med drugim vključuje:

Neželeni učinki uredi

Najpogostejši neželeni učinki pri zdravljenju z ritonavirjem so[5]:

Eden od redkejših neželenih učinkov ritonavirja je tudi hiperglikemija, ki lahko vodi do sladkorne bolezni tipa II.

Viri uredi

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=ritonavir[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 9. 2011.
  2. James Love (3. junij 2004). »How much has the public invested in ritonavir, and how much has Abbott?«. Essential Inventions. Pridobljeno 6. maja 2008..
  3. Zeldin RK, Petruschke RA (2004). »Pharmacological and therapeutic properties of ritonavir-boosted protease inhibitor therapy in HIV-infected patients«. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 53 (1): 4–9. doi:10.1093/jac/dkh029. PMID 14657084.
  4. http://www.merck.com/mmpe/lexicomp/ritonavir.html
  5. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2007. Pridobljeno 17. septembra 2011.