Wikipedija

Paracetamol

Paracetamól (tudi acétaminofén) je učinkovina, ki deluje antipiretično in analgetično.[1] Uporablja se zlasti za lajšanje blagih do zmerno hudih bolečin[2] in zniževanje vročine pri prehladih, gripi ... Pogosto je skupaj z acetilsalicilno kislino in drugimi učinkovinami prisoten v kombiniranih tabletah.

Paracetamol
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: A
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
  • varno
Način uporabeperoralno, rektalno, intravenozno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostskoraj 100 %
Presnova90 do 95 % hepatalno
Razpolovni čas1–4 ur
Izločanjerenalno
Identifikatorji
  • N-(4-hidroksifenil)etanamid
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.002.870 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC8H9NO2
Mol. masa151,17 g/mol
Gostota1,263 g/cm3
Tališče169 °C
Topnost v vodi1,4 g/100 ml ali 14 mg/mL (20 °C)

Paracetamol ne deluje, za razliko od večine analgetikov (kot sta aspirin in ibuprofen), protivnetno. Zato ga ne uvrščamo med nesteroidna protivnetna zdravila. V običajnih odmerkih ne draži želodčne sluznice in ne deluje na strjevanje krvi, kar je značilnost nesteroidnih protivnetnih učinkovin.

Sodi med neopioidne analgetike, saj ne izkazuje učinkov na osrednji živčni sistem; torej ne izzove evforije. Ne povzroča odvisnosti, fiziološke tolerance ali težav pri odtegnitvi.

Klinična uporaba

uredi

Vročina

uredi

Paracetamol se uporablja za zniževanje vročine,[2] vendar pa so podatki o njegovih antipiretičnih (protivročinskih) lastnostih skopi, kar zlasti velja za uporabo pri odraslih. Zato so koristi zdravljenja vročine s paracetamolom nejasne.[3] Nekateri menijo, da gre za zdravilo, ki se prepogosto predpisuje za to indikacijo.[3] Pri prehladu sicer obstajajo podatki iz manj kakovostne klinične raziskave, da olajša zamašenost nosu in izcedek iz nosu, ne potrjujejo pa učinkov na druge simptome, kot so boleče žrelo, utrujenost, kihanje in kašelj.[4]

Pri bolnikih, ki se zdravijo na oddelkih za intenzivno nego, paracetamol zniža telesno temperaturo le za 0,2–0,3 °C v primerjavi s kontrolno skupino in nima učinka na smrtnost.[5] Pri bolnikih po možganski kapi, ki so imeli vročino, uporaba paracetamola ni imela vpliva na izide bolezni.[6] Pri sepsi obstajajo nasprotujoči si podatki o učinkovitosti paracetamola; v raziskavah so poročali tako o povečani smrtnosti, zmanjšani smrtnosti kot o nevtralnem učinku na smrtnost.[5] Pri zdravljenju denge paracetamol v raziskavi ni pokazal učinkovitosti, povzročil pa je porast jetrnih encimov pri bolnikih, kar kaže na potencialno poškodovanje jetrnega tkiva.[7] Nasplošno velja, da podatki ne podpirajo uporabe protivročinskih zdravil, vključno s paracetamolom, pri bolnikih z vročino zaradi prisotne okužbe.[8]

Učinkovitost paracetamola pri otrocih z vročino ni potrjena.[9] Uporaba paracetamola zgolj z namenom znižanja telesne temperature se ne priporoča; njegova uporaba pri otrocih z vročino, ki so vidno prizadeti, pa lahko pride v poštev.[10] Paracetamol ne prepreči vročinskih krčov.[10][11] Protivročinski učinek običajnih odmerkov paracetamola pri otrocih (znižanje telesne temperature za okoli 0,2 °C) ima vprašljivo klinično korist, zlasti pri uporabi v urgentnih okoliščinah.[3] Posledično nekateri zdravniki priporočajo uporabo večjih odmerkov, ki telesno temperaturo znižajo za do 0,7 °C.[12] Metaanalize so pokazale, da je paracetamol pri otrocih manj učinkovit kot ibuprofen (ena analiza podatkov je sicer pokazala le mejno manjšo učinkovitost paracetamola)[13]; podatki se nanašajo tudi na otroke, mlajše od dveh let,[14] pri katerih pa sicer paracetamol izkazuje nespremenjen varnostni profil.[15] Tako paracetamol kot ibuprofen povečata tveganje za poslabšanje astme v primerljivem obsegu.[16] Sočasna uporaba paracetamola in ibuprofena pri otrocih, mlajših od pet let, se odsvetuje; če je pa sočasna uporaba upravičena, se priporoča prilagoditev odmerkov.[10]

Bolečine

uredi

Paracetamol se uporablja za zdravljenje blage do zmerno hude bolečine, kot so glavobol, bolečine v mišicah, blažje bolečine pri artritisu, zobobol in bolečine, ki spremljajo prehlad, gripo, zvine in menstruacijo.[17] Priporoča se zlasti za zdravljenje akutne blage do zmerno hude bolečine, saj za zdravljenje kronične bolečine ni dovolj dokazov.[18]

Mehanizem delovanja

uredi

Dolgo časa so zaradi strukturnih sorodnosti predvidevali, da deluje na podoben način kot aspirin; torej, da zavira sintezo prostaglandinov, tako da zavre encim ciklooksigenazo.

Kasneje so ugotovili bistvene razlike v delovanju. Prostaglandini so pomembni vnetni posredniki, vendar paracetamol ne deluje protivnetno. Ciklooksigenaza posreduje tudi pri sintezi tromboksanov, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, zato aspirin zavira strjevanje krvi. Paracetamol tega učinka nima. Nadaljnja razlika je tudi v tem, da nesteroidna protivnetna zdravila poškodujejo želodčno sluznico, paracetamol pa ne (prostaglandini imajo namreč zaščitno funkcijo v želodčni sluznici).

Vzrok različnega delovanja je v tem, da aspirin in njemu sorodne učinkovine ireverzibilno inhibirajo cikloosigenazo in blokirajo sintezo prostaglandinov, paracetamol pa deluje posredno. Blokada encima s paracetamolom v prisotnosti peroksida ni učinkovita. To lahko razloži, zakaj deluje paracetamol le centralno. V krvnih ploščicah in limfocitih je namreč visoka koncentracija peroksida.

Leta 2002 so dokazali tretji podtip encima ciklooksigenaze; poleg že znanih COX-1 in COX-2 še COX-3. Ta je prisoten le v osrednjem živčevju. Verjetno je, da paracetamol inhibira le ta podtip encima. Točen mehanizem delovanja še ni pojasnjen.

Presnova

uredi

Paracetamol se presnovi primarno v jetrih, kjer se večidel molekul preko konjugacije s sulfatom in glukuronsko kislino spremeni v neaktivno obliko. Izloča se skozi ledvice. Le manjši delež se v jetrih metabolizira z encimom citokrom P450; toksičnost paracetamola je povezana ravno z majhnimi količinami alkiliranega presnovka (N-acetil-p-benzo-kinon imin), ki nastane s pomočjo tega encima. Ta metabolit reagira z SH- skupinami bioloških molekul. V manjših odmerkih pride do hitrega razstrupljenja N-acetil-p-benzo-kinon imina s pomočjo glutationa; konjugat se izloči s sečem.

Toksičnost

uredi

Paracetamol ima zelo ozek terapevtski indeks. To pomeni, da je razlika med običajnim in toksičnim odmerkom relativno majhna. Pri preodmerjanju lahko pride do znatne poškodbe jeter, celo do odpovedi in posledično do smrti. Ker je paracetamol na tržišču dostopen brez zdravniškega recepta, se včasih uporablja tudi v suicidalne namene.

Paracetamola ne smemo užiti po konzumaciji alkohola, saj se v tem primeru spremeni presnova v jetrih.

V terapevtskih odmerkih je paracetamol med varnejšimi analgetiki. Pri predoziranju se poveča količina toksičnega metabolita N-acetil-p-benzokinon imina. Zaradi povišane koncetracije razstrupljanje z glutationom ni več dovolj hitro in omenjeni presnovek reagira s celičnimi sestavinami (predvsem z membranami) in povzroči akutno nekrozo. Posledica je lahko smrt.

Pri terapiji preodmerjenja se navadno daje aktivno oglje, ki v prebavni cevi na svojo površino adsorbira molekule paracetamola in tako prepreči, da bi zašle v krvni obtok. Aktivno oglje je potrebno zaužiti po največ štirih urah od zaužitja prevelikega odmerka paracetamola. Kasneje je namreč večina paracetamola že prešla v krvni obtok. V tem primeru je potrebna aplikacija protistrupa; običajno N-acetilcisteina. Le-ta vsebuje tiolne skupine (SH), na katere se veže N-acetil-p-benzo-kinon imin in se na ta način detoksificira.

Komercialna imena

uredi

Paracetamol ima raznovrstna komercialna imena, npr. ben-u-ron®, Captin®, Fensum®, Mexalen®, Paedialgon®, Paracetamol-Hexal, Perfalgan®. V ZDA se imenuje Tylenol® (McNeil-PPC, Inc.), Anacin-3® ali Datril®, v Aziji, Avstraliji, Švici in Veliki Britaniji je naprodaj kot Panadol®, v Grčiji kot Depon®, v Turčiji kot Minoset® in v Sloveniji kot Lekadol® in Daleron®. Paracetamol vsebujejo tudi: Ibupar ...

Zgodovina

uredi

Že v starem veku so poznali protibolečinske pripravke, pridobljene iz vrbovega lubja, ki vsebuje salicilate. To je privedlo do razvoja aspirina, ki je derivat salicilne kisline.

Uporabljali so tudi pripravke iz lubja drevesa kininovec (Cinchona), ki vsebuje antimalarik kinin.

Šele po letu 1880 so sintetizirali acetanilid in fenacetin, ki sta se uporabljala kot analgetika. Leta 1873 so prvič dokazali prisotnost paracetamola v seču bolnika, ki so mu dajali fenacetin. Leta 1899 so ugotovili, da se tudi acetanilid v telesu presnovi do paracetamola. Kljub temu se paracetamol še dolgo časa ni uporabljal v medicini. Šele 1957 se je v Veliki Britaniji prvič pojavil na tržišču v obliki tablete pod imenom Panadol®.

Sklici

uredi
  1. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5531490/paracetamol?page=1&query=Paracetamol&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 2. 2025.
  2. ↑ 2,0 2,1 Prescott LF (Marec 2000). »Paracetamol: past, present, and future«. American Journal of Therapeutics. 7 (2): 143–147. doi:10.1097/00045391-200007020-00011. PMID 11319582. S2CID 7754908.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Warwick C (november 2008). »Paracetamol and fever management«. J R Soc Promot Health. 128 (6): 320–323. doi:10.1177/1466424008092794. PMID 19058473. S2CID 25702228.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ Li S, Yue J, Dong BR, Yang M, Lin X, Wu T (Julij 2013). »Acetaminophen (paracetamol) for the common cold in adults«. Cochrane Database Syst Rev. 2013 (7): CD008800. doi:10.1002/14651858.CD008800.pub2. PMC 7389565. PMID 23818046.
  5. ↑ 5,0 5,1 Chiumello D, Gotti M, Vergani G (april 2017). »Paracetamol in fever in critically ill patients-an update«. J Crit Care. 38: 245–252. doi:10.1016/j.jcrc.2016.10.021. PMID 27992852. S2CID 5815020.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ de Ridder IR, den Hertog HM, van Gemert HM, Schreuder AH, Ruitenberg A, Maasland EL, Saxena R, van Tuijl JH, Jansen BP, Van den Berg-Vos RM, Vermeij F, Koudstaal PJ, Kappelle LJ, Algra A, van der Worp HB, Dippel DW (april 2017). »PAIS 2 (Paracetamol [Acetaminophen] in Stroke 2): Results of a Randomized, Double-Blind Placebo-Controlled Clinical Trial«. Stroke. 48 (4): 977–982. doi:10.1161/STROKEAHA.116.015957. PMID 28289240.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. ↑ Deen J, von Seidlein L (Maj 2019). »Paracetamol for dengue fever: no benefit and potential harm?«. Lancet Glob Health. 7 (5): e552–e553. doi:10.1016/S2214-109X(19)30157-3. PMID 31000122.
  8. ↑ Ludwig J, McWhinnie H (Maj 2019). »Antipyretic drugs in patients with fever and infection: literature review«. Br J Nurs. 28 (10): 610–618. doi:10.12968/bjon.2019.28.10.610. PMID 31116598. S2CID 162182092.
  9. ↑ Meremikwu M, Oyo-Ita A (2002). »Paracetamol for treating fever in children«. Cochrane Database Syst Rev. 2002 (2): CD003676. doi:10.1002/14651858.CD003676. PMC 6532671. PMID 12076499.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 »Recommendations. Fever in under 5s: assessment and initial management«. nice.org.uk. 7. november 2019. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2021.
  11. ↑ Hashimoto R, Suto M, Tsuji M, Sasaki H, Takehara K, Ishiguro A, Kubota M (april 2021). »Use of antipyretics for preventing febrile seizure recurrence in children: a systematic review and meta-analysis«. Eur J Pediatr. 180 (4): 987–997. doi:10.1007/s00431-020-03845-8. PMID 33125519. S2CID 225994044.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ de Martino M, Chiarugi A (december 2015). »Recent Advances in Pediatric Use of Oral Paracetamol in Fever and Pain Management«. Pain Ther. 4 (2): 149–68. doi:10.1007/s40122-015-0040-z. PMC 4676765. PMID 26518691.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ Narayan K, Cooper S, Morphet J, Innes K (Avgust 2017). »Effectiveness of paracetamol versus ibuprofen administration in febrile children: A systematic literature review«. J Paediatr Child Health. 53 (8): 800–807. doi:10.1111/jpc.13507. PMID 28437025. S2CID 395470.
  14. ↑ Tan E, Braithwaite I, McKinlay CJ, Dalziel SR (Oktober 2020). »Comparison of Acetaminophen (Paracetamol) With Ibuprofen for Treatment of Fever or Pain in Children Younger Than 2 Years: A Systematic Review and Meta-analysis«. JAMA Netw Open. 3 (10): e2022398. doi:10.1001/jamanetworkopen.2020.22398. PMC 7599455. PMID 33125495.
  15. ↑ Pierce CA, Voss B (Marec 2010). »Efficacy and safety of ibuprofen and acetaminophen in children and adults: a meta-analysis and qualitative review«. Ann Pharmacother. 44 (3): 489–506. doi:10.1345/aph.1M332. PMID 20150507. S2CID 44669940.
  16. ↑ Sherbash M, Furuya-Kanamori L, Nader JD, Thalib L (Marec 2020). »Risk of wheezing and asthma exacerbation in children treated with paracetamol versus ibuprofen: a systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials«. BMC Pulm Med. 20 (1): 72. doi:10.1186/s12890-020-1102-5. PMC 7087361. PMID 32293369.
  17. ↑ Bertolini A, Ferrari A, Ottani A, Guerzoni S, Tacchi R, Leone S (2006). »Paracetamol: new vistas of an old drug«. CNS Drug Rev. 12 (3–4): 250–275. doi:10.1111/j.1527-3458.2006.00250.x. PMC 6506194. PMID 17227290.
  18. ↑ Saragiotto BT, Abdel Shaheed C, Maher CG (december 2019). »Paracetamol for pain in adults«. BMJ. 367: l6693. doi:10.1136/bmj.l6693. PMID 31892511. S2CID 209524643.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

uredi

Povzetek glavnih značilnosti zdravila

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Paracetamol&oldid=6394305«