Baker

(Preusmerjeno s strani Cu)

Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Baker, 29Cu
Naravni baker (~4 cm velik)
Baker
IzgovarjavaIPA: [ˈbaːkər]
Videzrdeče-oranžen metaličen sijaj
Standardna atomska teža Ar, std(Cu)63,546(3)[1]
Baker v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Cu

Ag
nikeljbakercink
Vrstno število (Z)29
Skupinaskupina 11
Periodaperioda 4
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1084,62 °C
Vrelišče2562 °C
Gostota (blizu s.t.)8,96 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)8,02 g/cm3
Talilna toplota13.26 kJ/mol
Izparilna toplota300,4 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,440 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.236 1.388 1.580 1.816 2.131 2.561
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−2, 0,[2] +1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,90
Ionizacijske energije
  • 1.: 745,5 kJ/mol
  • 2.: 1957,9 kJ/mol
  • 3.: 3555 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 128 pm
Kovalentni polmer132±4 pm
Van der Waalsov polmer140 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte bakra
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za baker
Hitrost zvoka thin rod(ojačan)
3810 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek16,5 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost401 W/(m·K)
Električna upornost16,78 nΩ·m (at 20 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost−5,46·10−6 cm3/mol[4]
Youngov modul110–128 GPa
Strižni modul48 GPa
Stisljivostni modul140 GPa
Poissonovo razmerje0,34
Mohsova trdota3,0
Trdota po Vickersu343–369 MPa
Trdota po Brinellu235–878 MPa
Številka CAS7440-50-8
Zgodovina
Poimenovanjepo Cipru, glavnemu rudniškemu področju v rimski dobi (Cyprium)
OdkritjeBližnji vzhod (9000 pr. n. št.)
Najpomembnejši izotopi bakra
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
63Cu 69,15% stabilen
64Cu sint. 12,70 h ε 64Ni
β 64Zn
65Cu 30,85% stabilen
67Cu sint. 61,83 h β 67Zn
Kategorija Kategorija: Baker
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

PridobivanjeUredi

Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru.[5] V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.

Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let.[6] Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.[7]

UporabaUredi

Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:

Sklici in opombeUredi

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Moret, Marc-Etienne; Zhang, Limei; Peters, Jonas C. (2013). "A Polar Copper–Boron One-Electron σ-Bond". J. Am. Chem. Soc. 135 (10): 3792–3795. doi:10.1021/ja4006578. PMID 23418750.
  3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2011-03-03.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
  5. Hammond, C. R. (2004). "The Elements". Handbook of Chemistry and Physics (81. izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0485-7.
  6. Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7.
  7. Leonard, Andrew (2.3.2006). "Peak copper?". Salon.com Works. Pridobljeno dne 17.9.2013.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi