Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Disprozij, 66Dy
Dy chips.jpg
Disprozij
IzgovarjavaIPA: [disˈproːzij]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Dy)162,500(1)[1]
Disprozij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Dy

Cf
terbijdisprozijholmij
Vrstno število (Z)66
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f10 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 28, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1407 °C
Vrelišče2562 °C
Gostota (blizu s.t.)8,540 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)8,37 g/cm3
Talilna toplota11,06 kJ/mol
Izparilna toplota280 kJ/mol
Toplotna kapaciteta27,7 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.105 1.250 1.431 1.681 2.031 2.558
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,22
Ionizacijske energije
  • 1.: 573,0 kJ/mol
  • 2.: 1130 kJ/mol
  • 3.: 2200 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 178 pm
Kovalentni polmer192±7 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte disprozija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za disprozij
Hitrost zvoka tanka palica2710 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekα, poly: 9,9 µm/(m·K) (s.t.)
Toplotna prevodnost10,7 W/(m·K)
Električna upornostα, poly: 926 nΩ·m (s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik pri 300 K
Magnetna susceptibilnost+103,500·10−6 cm3/mol (293,2 K)[3]
Youngov modulα form: 61,4 GPa
Strižni modulα form: 24,7 GPa
Stisljivostni modulα form: 40,5 GPa
Poissonovo razmerjeα form: 0,247
Trdota po Vickersu410–550 MPa
Trdota po Brinellu500–1050 MPa
Številka CAS7429-91-6
Zgodovina
OdkritjeLecoq de Boisbaudran (1886)
Najpomembnejši izotopi disprozija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
154Dy sint. 3,0×106 let α 150Gd
156Dy 0,056% stabilen
158Dy 0,095% stabilen
160Dy 2,329% stabilen
161Dy 18,889% stabilen
162Dy 25,475% stabilen
163Dy 24,896% stabilen
164Dy 28,260% stabilen
Kategorija Kategorija: Disprozij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnostiUredi

Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

ZgodovinaUredi

Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz starogrške besede dysprositos, kar pomeni nedostopen.

NajdiščaUredi

Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.

SkliciUredi

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezaveUredi