Wikipedija

Členonožci

deblo nevretenčarjev s sklepnim eksoskeletom

Členonožci ([tʃlenɔ'nɔʒtsi], tudi artropódi) so skupina nevretenčarjev, ki pripadajo deblu Arthropoda ([ˈɑːrθrəpɒdɑ]). Imajo trden zunanji skelet iz hitina, ki je pogosto utrjen s kalcijevim karbonatom. Njihovo telo je sestavljeno iz več segmentov, okončine pa so členjene in razporejene v parih. Da bi lahko rasli, se morajo leviti, kar pomeni, da odvržejo stari skelet in razkrijejo novega. Tvorijo izjemno raznoliko skupino do deset milijonov vrst.[3]

Členonožci
Časovni razpon: 540–0 Ma
kambrij–recentno
Ptičji pajek Brachypelma smithi
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Podkraljestvo: Eumetazoa (pravi mnogoceličarji)
Klad: ParaHoxozoa
Klad: Bilateria
Klad: Nephrozoa
(nerangirano): Protostomia
Naddeblo: Ecdysozoa
(nerangirano): Panarthropoda
(nerangirano): Tactopoda
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Gravenhorst, 1843[1][2]
Poddebla in razredi
Raznolikost
približno 1.170.000 vrst
Sinonimi

Condylipoda Latreille, 1802

Etimologija

uredi

Beseda arthropod izvira iz grščine: ἄρθρον (árthron) pomeni »sklep« in πούς (pous, gen. ποδός podos) pomeni »stopalo« ali »noga«, kar skupaj pomeni "členjena noga".[4] Izraz "arthropodes" je sprva uporabil v anatomskih opisih Barthélemy Charles Joseph Dumortier, objavljenih leta 1832. Poimenovanje "Arthropoda" naj bi leta 1843 prvič uporabil nemški zoolog Johann Ludwig Christian Gravenhorst (1777–1857).[5] Izvor imena je bil večkrat napačno pripisan drugim znanstvenikom, kot sta Pierre André Latreille in Karl Theodor Ernst von Siebold, kar je povzročilo precejšnjo zmedo v zgodovini poimenovanja.

Anatomija

uredi

Sodeč po telesni zgradbi in drugih značilnosti so členonožci sorodni kolobarnikom. Najočitnejša podobnost je, da imajo oboji členjeno telo in enako osnovno zgradbo živčevja z možgani na hrbtni strani sprednjega dela telesa in trebušnjačo - živčno povezavo na trebušnem delu z zadebelitvami (gangliji) v vsakem členu. Členi so med seboj različni (t. i. heteronomno členjenje) in tvorijo jasno definirane telesne regije, največkrat dve ali tri - glavoprsje in zadek ali glavo, oprsje in zadek. Zanje je značilno tudi, da jih obdaja trden, večplasten zunanji skelet, ki ga izloča zunanja plast kože. Deli se v tanko, zunanjo plast prokutikulo in mnogo debelejšo epikutikulo spodaj. Prokutikula je iz beljakovin in včasih tudi vodoodpornih voskov, epikutikula pa je ponovno dvoplastna, sestavljata jo eksokutikula na zunanji in endokutikula na notranji strani. Obe gradijo beljakovine in polisaharid hitin. Zgradba je v eksokutikuli ojačana s procesom, podobnim strojenju: molekule so križno povezane med seboj, kar da trdno, neprožno strukturo, ki je značilna za členonožce. V pregibih med členi eksokutikula manjka, zato so upogljivi. Zaradi trdnega zunanjega ogrodja se morajo vsi členonožci leviti - periodično odvreči pretesno hitinjačo, da lahko rastejo. Njihova obarvanost je najpogosteje posledica prisotnosti melaninskih pigmentov v skeletu, ki dajejo rjavo, rumeno, rdečo ali oranžno barvo. Nekatere vrste pa so živopisanih, iridescenčnih barv, ki nastanejo zaradi loma svetlobe na fini rebrasti strukturi vrhnje plasti.

Ime so dobili po značilnosti, da so poleg telesa členjene tudi okončine. Razen pregibov so toge in omišičene tako, da se lahko hitro premikajo po principu vzvoda. Izrastki zunanjega skeleta v notranjosti okončin, na katere se pripenjajo mišice, omogočajo natančnejši nadzor nad gibanjem. Členjene okončine so ena od bistvenih prednosti napram kolobarnikom, ki je verjetno omogočila takšen razmah členonožcev. Poleg tega so se pri raznih podskupinah okončine spremenile za opravljanje drugih nalog poleg lokomocije. Krilate žuželke so med členonožci posebnost, saj imajo poleg nog še dodaten par ali dva kril, ki so se razvila povsem ločeno.

Tudi notranja zgradba členonožcev je členjena. Imajo odprto krvožilje, kjer hemolimfa obliva notranje organe v skupni telesni votlini. Poganja jo bolj ali manj izraženo cevasto srce, sodeluje pa tudi skeletno mišičje kadar je žival aktivna. Zgradba dihal in izločal je raznolika, glede na taksonomski položaj in okolje, v katerem določena skupina členonožcev živi. Čutila za kemične in mehanske dražljaje so večinoma v obliki izrastkov skeleta - čutilnih dlak, poleg tega pa mnogi členonožci tudi vidijo s katerim od tipov očes. Ta so bodisi enostavna očesca, bodisi sestavljena očesa.

Življenjski cikel

uredi
 
Zadnja levitev (preobrazba) škržata

Členonožci imajo z izjemo nekaj ozko specializiranih skupin ločena spola in se razmnožujejo spolno. Oploditev je po navadi notranja, bodisi neposredno, bodisi posredno, kadar samec odloži paket semenčic in ga samica nato pobere s svojo spolno odprtino. Zunanje oploditve se poslužujejo samo nekateri vodni predstavniki. Praktično vsi členonožci ležejo jajčeca, v katerih se razvijajo zarodki. Navidezna izjema so ščipalci, kjer se ličinke izležejo iz jajčec že v materinem telesu.

Pravkar izlegla ličinka je lahko miniaturna kopija odrasle živali brez spolnih organov, ali pa se od nje tako skrajno razlikuje, da je bila še do pred nedavnim opisana kot ločena vrsta (npr. pri nekaterih rakih). Zaporedje levitev, skozi katere gre preden odraste, razdeli življenje členonožca v jasno razmejene faze (stadije). Levitve se lahko nadaljujejo tudi skozi odraslo obdobje do konca življenja. Prehodu med ličinko in odraslo živaljo pravimo preobrazba. Ta pri členonožcih, ki se kot odrasli ne levijo več, sovpada z zadnjo levitvijo.

Razširjenost

uredi

Členonožci živijo v skoraj vseh naravnih okoljih na Zemlji, od visokogorij do morskih globin in ekstremnih habitatov. Poleg amniotov so edina skupina živali, ki uspeva v suhih okoljih. To jim omogoča zunanji skelet, ki je lahko prevlečen z voskasto plastjo in učinkovito ščiti pred izsušitvijo.

Evolucijska zgodovina

uredi

Zadnji skupni prednik

uredi

Raziskave fosilov in današnjih členonožcev kažejo, da je bil zadnji skupni prednik členonožcev modularen organizem, pri čemer je bil vsak prekrit s svojo oklepno ploščo (sklerito) in je imel par dvovejnatih okončin.[6] Vendar še vedno ni soglasja o tem, ali so bile prvotne okončine enovejnate ali dvovejnate. Ta prvotni členonožec (Ur-arthropod) je imel ustno odprtino na trebušni strani, tipalke pred usti in oči na hrbtni strani sprednjega dela telesa. Domnevali so, da se je prehranjeval z usedlinami in iz njih črpal hranila.[6] Vendar fosilne najdbe kažejo, da je zadnji skupni prednik členonožcev in deblo Priapulide enako specializiran ustni aparat – okrogla usta z obroči zob, ki se uporabljajo za lovljenje živalskega plena.[7]

Fosilni zapisi

uredi
 
Marrella, eden izmed nenavadnih členonožcev iz Burgessovih skrilavcev.

Ediakarski živali Parvancorina in Spriggina, ki sta živeli pred približno 555 milijoni let, sta sprva veljali za členonožce,[8][9][10] vendar so kasnejše raziskave pokazale, da njuna povezava s členonožci ni zanesljiva.[11] Majhne členonožce z lupinami, podobnimi školjkam, so našli v zgodnje kambrijskih fosilnih plasteh na Kitajskem in v Avstraliji. Ti fosili so stari med 541 in 539 milijoni let.[12][13][14][15] Najzgodnejši fosili kambrijskih trilobitov so stari približno 520 milijonov let, vendar je bil razred že precej raznolik in razširjen po vsem svetu, kar nakazuje, da so obstajali že dlje časa.[16] V Maotianshan skrilavcih, ki segajo v obdobje pred 518 milijoni let, so našli fosile členonožcev, kot sta Kylinxia in Erratus, za katere se zdi, da predstavljajo prehodne fosile med zgodnjimi (npr. Radiodonta, kot je Anomalocaris) in pravimi členonožci.[17][18][19] Ponovni preučevanje fosilov iz Burgessovih skrilavcev iz obdobja pred približno 505 milijoni let v 70. letih 20. stoletja je razkril številne členonožce,ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno znano skupino, kar je še okrepilo razpravo o kambrijski eksploziji.[20][21][22] Fosil vrste Marrelle iz skrilavca Burgess predstavlja najzgodnejši jasen dokaz o levitve.[23]

 
Yicaris je eden najzgodnejših rakov, ki so jih odkrili.
 
Kylinxia je lahko ključni prehodni fosil med zgodnjimi členonožci in pravimi členonožci.[17]

Najstarejši fosili domnevnih ličink iz skupine Pancrustacea segajo v obdobje pred približno 514 milijoni let, v kambrij, ki sta jim sledila edinstvena taksona, kot sta Yicaris in Wujicaris.[24] Domnevna sorodstvena povezava nekaterih kambrijskih členonožcev z Pancrustacea oz. rakov (npr. taksoni iz Phosphatocopina, Bradoriida in Hymenocarine, kot so waptiidi)[25][26][27] so kasneje izpodbijali, saj so raziskave pokazale, da bi te skupine lahko odcepile pred pojavom kronske skupine Mandibulata (členonožcev s čeljustmi).[24] Znotraj kronske skupine Pancrustacea imajo kambrijske fosilne zapise samo Malacostraca (višji raki), Branchiopoda (listonožci) in Pentastomida (jezičkarji).[24] Fosili rakov postanejo pogosti šele od ordovicija naprej.[28] Ostali so v veliki meri skoraj izključno vodni organizmi, verjetno zato, ker nikoli niso razvili izločevalnih sistemov, so v veliki meri ostali vodni organizmi.[29]

Členonožci so prvi znani kopenski živali, saj njihovi fosili izvirajo iz obdobja poznega silurja, pred približno 419 milijoni let.[30] Poleg tega naj bi kopenske sledi, stare okoli 450 milijonov let, prav tako pripadale členonožcem.[31] Členonožci so imeli lastnosti, ki so jim olajšale prehod na kopno; njihov členjen zunanji skelet jim je zagotavljal zaščito pred izsušitvijo, oporo proti gravitaciji in gibanje, ki ni bilo odvisno od vode.[32] Približno v istem času so vodni škorpijonom podobni evripteridi, ki so postali največji členonožci v zgodovini, nekateri med njimi so zrasli do 2,5 metra v dolžino.[33]

Najstarejši znani pajkovec je trigonotarbid Palaeotarbus jeramiki je živel pred približno 420 milijoni let v silurju.[34][36] Attercopus fimbriunguis iz leta 386 pred milijoni let, v devonskem obdobju, ima najstarejše znane čepke za proizvodnjo svile, vendar pomanjkanje predilnih bradavic pomeni, da ni bil pravi pajek[37], ki so se prvič pojavili v poznem karbonu, pred več kot 299 milijoni let.[38] V obdobju jure in krede se pojavi veliko fosilov pajkov, vključno s predstavniki številnih danes znanih družin.[39] Najstarejši znani škorpijon je Dolichophonus , ki sega 436 milijonov let nazaj.[40] Dolgo časa so znanstveniki domnevali, da so silurski in devonski škorpijoni dihali s škrgami, kar je podpiralo teorijo, da so bili škorpijoni prvotno vodni organizmi in da so kasneje razvili predalasta pljuča za dihanje na kopnem.[41] Vendar so novejše raziskave pokazale, da večina od njih nima zanesljivih dokazov o vodnem življenjskem slogu,[42] medtem ko so se izjemoma nekateri vodni taksoni (npr. Waeringoscorpio) verjetno razvile iz kopenskih škorpijonov.[43]

Najstarejši fosilni zapis šesteronožnih členonožcev (Hexapoda) je nejasen, saj so številni kandidati slabo ohranjeni, njihova pripadnost tej skupini pa je sporna. Znamenit primer je devonska vrsta Rhyniognatha hirsti, ki je živela pred približno 396–407 milijoni let; domneva se, da so njene čeljusti vrsta, podobne tistim pri krilatih žuželkah, kar nakazuje, da so se prve žuželke pojavile že v silurju. [44] Vendar so kasnejše raziskave pokazale, da Rhyniognatha verjetno sploh ni bil šesteronožec, ampak prej sorodnik stonog.[45] Nedvoumno najstarejši znani šesteronožec je skakač Rhyniella, ki je živel pred približno 410 milijoni let v devonu, in Delitzschala bitterfeldensis predstavnik skupine Palaeodictyoptera, ki sega v obdobje pred 325 milijoni let v karbon.[45] Fosilni zapisi iz Mazon Creek lagerstätten iz poznega karbona, stari okoli 300 milijonov let, vključujejo približno 200 vrst, vključno z nekaterimi, ki so bile za današnje razmere izjemno velike. Te najdbe kažejo, da so žuželke zasedle svoje glavne sodobne ekološke niše kot rastlinojede, detritivore in žužkojede živali. Socialni termiti in mravlje so se pojavili v zgodnji kredi, napredne družabne čebele pa so bile najdene v poznokrednih kamninah, vendar so postale številčne šele v srednjem kenozoiku.[46]

Zunanja filogenija

uredi
 
Krempljičar (Onychophora) je tesno povezan s členonožci[47]

Od leta 1952 do 1977 je zoologinja Sidnie Manton skupaj z drugimi raziskovalci trdila, da so členonožci polifiletska skupina, kar pomeni, da ne izhajajo iz skupnega prednika, ki bi bil sam členonožec. Po njihovem mnenju so se tri glavne skupine "členonožcev" razvile ločeno iz skupnih prednikov, ki so bili podobni črvom: pipalkarji, kamor spadajo pajki in škorpijoni, raki, in uniramija, ki vključuje krempličarje, stonoge in šesteronožce. Trilobiti so bili pri teh razpravah večinoma prezrti, saj so bile njihove evolucijske povezave nejasne. Zagovorniki te teorije so trdili, da so podobnosti med temi skupinami posledica konvergentne evolucije – to pomeni, da so se podobne lastnosti razvile neodvisno, ker imajo vsi trdno in členjeno zunanje ogrodje. Prav tako so opozorili na različne kemične mehanizme za utrjevanje kutikule, velike razlike v zgradbi sestavljenih oči, raznolikost oblik glavnih segmentov in okončin, ki jih je težko pojasniti s skupnim prednikom, ter razliko v zgradbi nog: raki imajo dvokrake (biramne) okončine s posebnimi vejami za škrge in noge, medtem ko imata preostali dve skupini enokrake (uniramne) okončine, kjer ena sama veja služi kot noga.[48]

Onychophora (krempljičarji)


vključuje Aysheaia in Peripatus

lobopodi z oklepom

vključujejo Hallucigenia in Microdictyon

dinocarids (s.l.)
anomalocarid-

vključuje sodobne tardigrade
ter izumrle organizme, kot sta
Kerygmachela in Opabinia

like taxa (s.l.)
anomalocarididae (s.s.)

Anomalocaris

členonožci

vključuje sodobne skupine in
izumrle oblike kot so trilobiti

Simplified summary of Budd's (1996) "broad-scale" cladogram[47]

V 90. letih 20. stoletja so nove raziskave to teorijo ovrgle in privedle do sprejetja stališča, da so členonožci monofiletska skupina, kar pomeni, da imajo skupnega prednika, ki je bil prav tako členonožec.[49][50] Na primer, leta 1993 je Graham Budd preučil fosil Kerygmachela, leta 1996 pa Opabinia, in ugotovil, da so ti organizmi podobni krempljičarjem in zgodnjekambrijskim lobopodom. Na podlagi tega je predlagal "evolucijsko družinsko drevo", kjer so ti organizmi prikazani kot bližnji sorodniki vseh členonožcev.[47][51] Zaradi teh novih ugotovitev ni bilo več jasno, koga vse lahko štejemo za "členonožce". Zato je Claus Nielsen predlagal dve oznaki: širša skupina Panarthropoda ("vsi členonožci") in Euarthropoda ("pravi členonožci"), kamor spadajo organizmi s členjenimi okončinami in utrjeno kutikulo.[52]

Protostomia

Spiralia - Annelida (kolobarniki), Mollusca (mehkužci), Brachiopoda (ramenonožci), Chaetognatha (ščetinočeljustnice), itd.      

Ecdysozoa

Nematoida - Nematoda (gliste) in bližnji sorodniki    

Scalidophora - Priapulida (črvorilčniki) in Kinorhyncha (kaveljčniki) in Loricifera  

Panarthropoda (panartropodi)

Onychophora (krempličarji)  

Tactopoda

Tardigrada (počasniki)  

Euarthropoda (pravi členonožci)

Chelicerata (pipalkarji)      

Mandibulata (členonožci s čeljustmi)

†Euthycarcinoidea  

Myriapoda (stonoge)    

Pancrustacea

Crustacea (raki)  

Hexapoda (šesteronožni členonožci)  

Razmerja med taksoni v Ecdysozoa in do kolobarnikov (Annelida), itd.,[53][neuspešno preverjanje] vključno z Euthycarcinoidea[54]

||

Notranja filogenija

uredi

Zgodnji členonožci

uredi
Nadaljnje informacije: Deuteropoda
Filogenija fosilnih členonožcev[55]
Arthropoda
Povzetek kladograma odnosov med izumrlimi skupinami členonožcev. Za več podrobnosti glejte Deuteropoda.

Poleg štirih glavnih živih skupin (rakov, pipalkarjev, stonog in šesteronpžcev) obstaja več fosilnih oblik, večinoma iz zgodnjega kambrija, ki jih je težko taksonomsko uvrstiti, bodisi zaradi pomanjkanja očitne sorodnosti s katero koli od glavnih skupin bodisi zaradi jasne sorodnosti z več skupinami hkrati. Marrella je bila prva, ki so jo prepoznali kot bistveno drugačno od dobro znanih skupin.[56] Sodobne interpretacije bazalne, izumrle skupine členonožcev, prepoznavajo več skupin, od najbolj bazalne do najbolj razvite:[57][55]

Deuteropoda je nedavno opredeljen klad, ki združuje danes živeče členonožce (kronska skupina) z nekaterimi fosilnimi vrstami iz "upper stem-group".[60] Ta klad je določen s pomembnimi spremembami v zgradbi glave, kot je pojav diferenciranega para deutocerebrum okončin, ki izključuje bolj bazalne skupine, kot so radiodonti in "lobopodi s škrgami".[60]

Seznam skupin členonožcev in rodov († označuje izumrle taksone)

Vendar pa je klasifikacija na tem nivoju še vedno predmet mnogih debat in rednega prilagajanja razvrstitve novim odkritjem. Nedvoumno razvrščanje otežujejo tudi nekateri fosilni členonožci, ki bodisi niso podobni nobeni od uveljavljenih skupin, bodisi kažejo podobnost z več kot eno. Rezultati molekularnih raziskav med drugim porajajo dvom v veljavnost skupine rakov.[97]

Danes živeči členonožci

uredi

Deblo členonožcev je običajno razdeljeno na štiri poddebla, od katerih je eden izumrl:[98]

  1. Artiopoda so izumrla skupina nekdanjih številnih morskih členonožcev, ki so izginili v permsko-triasnem izumrtju, čeprav so bili že pred tem v zatonu, saj so bili v poznem devonu zmanjšani na peščico redov.[99] Vsebujejo skupine, kot so trilobiti, nektaspidi, aglaspididi in cheloniellidi.
  2. Pipalkarje (Chelicerata) sestavljajo morski nogači in podkovaste rakovice, skupaj s kopenskimi pajkovci, kot so pršice, suhe južine, pajki, ščipalci in sorodni organizmi, za katere je značilna prisotnost prvega para okončin tik za usti pipalke (helicere). Helicere se pri ščipalcih in podkvastih rakovicah pojavljajo kot drobni kremplji, ki jih uporabljajo pri prehranjevanju, pri pajkih pa so se razvile kot zobje, ki vbrizgavajo strup.
  3. Stonoge (Myriapoda) obsegajo dvojnonoge, strige, malonoge in drobnonožke, za katere je značilno, da imajo številne telesne segmente, od katerih vsak nosi enega ali dva para nog (ali v nekaj primerih brez nog). Vsi člani so izključno kopenski.
  4. Pancrustacea obsegajo dvoklopnike, vitičnjake, ceponožce, višje rake, cefalokaridi (Cephalocarida), listonožce, remipede in šesteronožne členonožce . Večina skupin je predvsem vodnih (dve opazni izjemi sta kopenski raki enakonožci (Oniscidea) in šesteronožci, ki sta v celoti kopenski). Najštevilčnejša skupina znotraj Pancrustacea so kopenski šesteronožci, ki jih sestavljajo žuželke, dvorepke, skakači in proture s šestimi torakalnimi nogami.

Naslednji kladogram prikazuje notranja razmerja med vsemi živečimi razredi členonožcev od konca leta 2010,[100][101][102] kot tudi ocenjeno obdobje za nekatere klade:[103]

Arthropoda
Chelicerata

Pycnogonida (nogači)

Prosomapoda

Xiphosura (ostvarji)

Arachnida (pajkovci)

pipakarji
Mandibulata
Myriapoda

Chilopoda (strige)

Symphyla (drobnonožke)

Dignatha

Pauropoda (malonoge)

Diplopoda (dvojnonoge)

stonoge
Pancrustacea
Oligostraca
Altocrustacea
Multicrustacea

Copepoda (ceponožci)

Malacostraca (višji raki)

Allotriocarida

Cephalocarida

Athalassocarida

Branchiopoda (listonožci)

Labiocarida

Remipedia

Hexapoda
Elliplura

Collembola (skakači)

Protura

Cercophora

Diplura

Insecta (žuželke)

440 mya
470 mya
493 mya
členonožci
Poddeblo Razredi Člani Primer vrste
Chelicerata

(pipalkarji)

Pycnogonida (nogači)
Xiphosura (ostvarji)
Arachnida (pajkovci)
 morski pajki
podkvaste rakovice
suhe južine, temačniki, pršice, ščipalci, pajki, klopi itd. 		 
cvetni pajek
(pajkovci, pajki)
Myriapoda

(stonoge)

Symphyla (drobnonožke)
Pauropoda (malonoge)
Diplopoda (dvojnonoge)
Chilopoda (strige) 		psevdostonoge
heksameroceratani, tetrameroceratani
ščetinaste stonoge, ploske kačice, itd.
skutigeromorfi, litobiomorfi, skolopendromorfi itd. 		 
orjaška tisočnoga
(stonoge, Spirostreptida)
Crustacea

(raki)

Ostracoda (dvoklopniki)
Mystacocarida
Pentastomida
Branchiura (škrgorepci)
Thecostraca
Copepoda (ceponožci)
Malacostraca (višji raki)
Cephalocarida
Branchiopoda (listonožci)
Remipedia 		dvoklopniki
Mystacocarida
Pentastomida
ribje uši
vitičnjaki itd.
kalanoidi, ciklopoidi, mizofrioidi, sifonostomatoidi itd.
bogomolčarji, Caprellidae, kopenski raki enakonožci, kozice, rakovice, jastogi, kril itd.
podkvasta kozica
škrgonožci, notostraki, vodna bolha
remipedi 		 
Ocypode ceratophthalma
(višji raki, deseteronožci)
Hexapoda
(šesteronožci) 		Insecta (žuželke)
Entognatha 		žuželke
skakači itd. 		 
kranjska čebela
(žuželke, kožekrilci)

Sklici in opombe

uredi
  1. ↑ Martínez-Muñoz, Carlos A. (4. maj 2023). »The correct authorship of Arthropoda—A reappraisal«. Integrative Systematics. 6 (1): 1–8. doi:10.18476/2023.472723. ISSN 2628-2380. S2CID 258497632. {{navedi časopis}}: Preveri vrednost |s2cid= (pomoč)
  2. ↑ Gravenhorst, J. L. C. (1843). Vergleichende Zoologie. Breslau: Druck und Verlag von Graß, Barth und Comp.
  3. ↑ Ødeggard, Frode (2000). »How many species of arthropods? Erwin's estimate revised« (PDF). Biological Journal of the Linnean Society. Zv. 71. str. 583–597. doi:10.1006/bijl.2000.0468. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. decembra 2010. Pridobljeno 19. decembra 2010.
  4. ↑ »Arthropoda«. Online Etymology Dictionary. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2013. Pridobljeno 23. maja 2013.
  5. ↑ Gravenhorst, J. L. C. (1843). Vergleichende Zoologie [Comparative Zoology] (v nemščini). Breslau, (Prussia): Graß, Barth & Comp. str. foldout. "Mit gegliederten Bewegungsorganen" (with articulated movement organs)
  6. ↑ 6,0 6,1 Bergström, Jan; Hou, Xian-Guang (2005), »Early Palaeozoic non-lamellipedian arthropods«, v Stefan Koenemann; Ronald A. Jenner (ur.), Crustacea and Arthropod Relationships, Crustacean Issues, zv. 16, Boca Raton: Taylor & Francis, str. 73–93, doi:10.1201/9781420037548.ch4 (neaktivno 11. november 2024), ISBN 978-0-8493-3498-6{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI (november 2024) (povezava)
  7. ↑ McKeever, Conor (30. september 2016). »Arthropod ancestor had the mouth of a penis worm«. Natural History Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2017.
  8. ↑ Glaessner, M. F. (1958). »New fossils from the base of the Cambrian in South Australia« (PDF). Transactions of the Royal Society of South Australia. 81: 185–188. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. decembra 2008.
  9. ↑ Lin, J. P.; Gon, S. M.; Gehling, J. G.; Babcock, L. E.; Zhao, Y. L.; Zhang, X. L.; Hu, S. X.; Yuan, J. L.; Yu, M. Y.; Peng, J. (2006). »A Parvancorina-like arthropod from the Cambrian of South China«. Historical Biology. 18 (1): 33–45. Bibcode:2006HBio...18...33L. doi:10.1080/08912960500508689.
  10. ↑ McMenamin, M.A.S (2003), »Spriggina is a trilobitoid ecdysozoan«, Abstracts with Programs, 35 (6): 105, arhivirano iz prvotnega spletišča (abstract) dne 30. avgusta 2008, pridobljeno 21. oktobra 2008
  11. ↑ Daley, Allison C.; Antcliffe, Jonathan B.; Drage, Harriet B.; Pates, Stephen (22. maj 2018). »Early fossil record of Euarthropoda and the Cambrian Explosion«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 115 (21): 5323–5331. Bibcode:2018PNAS..115.5323D. doi:10.1073/pnas.1719962115. PMC 6003487. PMID 29784780.
  12. ↑ Braun, A.; Chen, J.; Waloszek, D.; Maas, A. (2007). »First Early Cambrian Radiolaria« (PDF). Special Publications. 286 (1): 143–149. Bibcode:2007GSLSP.286..143B. doi:10.1144/SP286.10. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. julija 2011.
  13. ↑ Yuan, X.; Xiao, S.; Parsley, R. L.; Zhou, C.; Chen, Z.; Hu, J. (april 2002). »Towering sponges in an Early Cambrian Lagerstätte: Disparity between nonbilaterian and bilaterian epifaunal tierers at the Neoproterozoic-Cambrian transition«. Geology. 30 (4): 363–366. Bibcode:2002Geo....30..363Y. doi:10.1130/0091-7613(2002)030<0363:TSIAEC>2.0.CO;2.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ Skovsted, Christian; Brock, Glenn; Paterson, John (2006), »Bivalved arthropods from the Lower Cambrian Mernmerna Formation of South Australia and their implications for the identification of Cambrian 'small shelly fossils'«, Association of Australasian Palaeontologists Memoirs, 32: 7–41, ISSN 0810-8889
  15. ↑ Betts, Marissa; Topper, Timothy; Valentine, James; Skovsted, Christian; Paterson, John; Brock, Glenn (Januar 2014), »A new early Cambrian bradoriid (Arthropoda) assemblage from the northern Flinders Ranges, South Australia«, Gondwana Research, 25 (1): 420–437, Bibcode:2014GondR..25..420B, doi:10.1016/j.gr.2013.05.007
  16. ↑ Lieberman, B. S. (1. marec 1999), »Testing the Darwinian legacy of the Cambrian radiation using trilobite phylogeny and biogeography«, Journal of Paleontology, 73 (2): 176, Bibcode:1999JPal...73..176L, doi:10.1017/S0022336000027700, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2008, pridobljeno 21. oktobra 2008
  17. ↑ 17,0 17,1 »A 520-million-year-old, five-eyed fossil reveals arthropod origin«. phys.org (v angleščini). Pridobljeno 8. decembra 2020.
  18. ↑ 18,0 18,1 Zeng, Han; Zhao, Fangchen; Niu, Kecheng; Zhu, Maoyan; Huang, Diying (december 2020). »An early Cambrian euarthropod with radiodont-like raptorial appendages«. Nature. 588 (7836): 101–105. Bibcode:2020Natur.588..101Z. doi:10.1038/s41586-020-2883-7. ISSN 1476-4687. PMID 33149303. Pridobljeno 8. decembra 2020.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. ↑ Fu, D.; Legg, D. A.; Daley, A. C.; Budd, G. E.; Wu, Y.; Zhang, X. (2022). »The evolution of biramous appendages revealed by a carapace-bearing Cambrian arthropod«. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 377 (1847): Article ID 20210034. doi:10.1098/rstb.2021.0034. PMC 8819368. PMID 35125000.
  20. ↑ Whittington, H. B. (1979).
  21. ↑ Whittington, H.B.; Geological Survey of Canada (1985), The Burgess Shale, Yale University Press, ISBN 978-0-660-11901-4, OCLC 15630217
  22. ↑ Gould (1990).
  23. ↑ García-Bellido, D. C.; Collins, D. H. (Maj 2004). »Moulting arthropod caught in the act«. Nature. 429 (6987): 40. Bibcode:2004Natur.429...40G. doi:10.1038/429040a. PMID 15129272.
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 Hegna, Thomas A.; Luque, Javier; Wolfe, Joanna M. (10. september 2020). »The Fossil Record of the Pancrustacea«. Evolution and Biogeography. Oxford University Press: 21–52. doi:10.1093/oso/9780190637842.003.0002. ISBN 978-0-19-063784-2. Pridobljeno 5. januarja 2024.
  25. ↑ Hou, Xian-Guang; Siveter, Derek J.; Aldridge, Richard J.; Siveter, David J. (10. oktober 2008). »Collective Behavior in an Early Cambrian Arthropod«. Science (v angleščini). 322 (5899): 224. Bibcode:2008Sci...322..224H. doi:10.1126/science.1162794. ISSN 0036-8075. PMID 18845748.
  26. ↑ Budd, G. E.; Butterfield, N. J.; Jensen, S. (december 2001), »Crustaceans and the "Cambrian Explosion"«, Science, 294 (5549): 2047, doi:10.1126/science.294.5549.2047a, PMID 11739918{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  27. ↑ Xian-Guang, Hou; Siveter, Derek J.; Aldridge, Richard J.; Siveter, David J. (2009). »A New Arthropod in Chainlike Associations from the Cnengjiang Lagerstätte (Lower Cambrian), Yunnan, China«. Palaeontology (v angleščini). 52 (4): 951–961. Bibcode:2009Palgy..52..951X. doi:10.1111/j.1475-4983.2009.00889.x. ISSN 0031-0239.
  28. ↑ Zhang, X.-G.; Siveter, D. J.; Waloszek, D.; Maas, A. (Oktober 2007). »An epipodite-bearing crown-group crustacean from the Lower Cambrian«. Nature. 449 (7162): 595–598. Bibcode:2007Natur.449..595Z. doi:10.1038/nature06138. PMID 17914395.
  29. ↑ Ruppert, Fox & Barnes (2004), pp. 529–530
  30. ↑ Garwood, Russell J.; Edgecombe, Greg (2011). »Early Terrestrial Animals, Evolution, and Uncertainty«. Evolution: Education and Outreach. 4 (3): 489–501. doi:10.1007/s12052-011-0357-y.
  31. ↑ Pisani, D.; Poling, L. L.; Lyons-Weiler M.; Hedges, S. B. (2004). »The colonization of land by animals: molecular phylogeny and divergence times among arthropods«. BMC Biology. 2: 1. doi:10.1186/1741-7007-2-1. PMC 333434. PMID 14731304.
  32. ↑ Cowen, R. (2000). History of Life (3rd izd.). Blackwell Science. str. 126. ISBN 978-0-632-04444-3.
  33. ↑ Braddy, S. J.; Markus Poschmann, M.; Tetlie, O. E. (2008). »Giant claw reveals the largest ever arthropod«. Biology Letters. 4 (1): 106–109. doi:10.1098/rsbl.2007.0491. PMC 2412931. PMID 18029297.
  34. ↑ Dunlop, J. A. (september 1996). »A trigonotarbid arachnid from the Upper Silurian of Shropshire« (PDF). Palaeontology. 39 (3): 605–614. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. decembra 2008.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  35. ↑ Dunlop, J. A. (1999). »A replacement name for the trigonotarbid arachnid Eotarbus Dunlop«. Palaeontology. 42 (1): 191. Bibcode:1999Palgy..42..191D. doi:10.1111/1475-4983.00068. S2CID 83825904.
  36. ↑ The fossil was originally named Eotarbus but was renamed when it was realized that a Carboniferous arachnid had already been named Eotarbus.[35]
  37. ↑ Selden, P. A.; Shear, W. A. (december 2008). »Fossil evidence for the origin of spider spinnerets«. PNAS. 105 (52): 20781–5. Bibcode:2008PNAS..10520781S. doi:10.1073/pnas.0809174106. PMC 2634869. PMID 19104044.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  38. ↑ Selden, P. A. (Februar 1996). »Fossil mesothele spiders«. Nature. 379 (6565): 498–499. Bibcode:1996Natur.379..498S. doi:10.1038/379498b0.
  39. ↑ Vollrath, F.; Selden, P. A. (december 2007). »The Role of Behavior in the Evolution of Spiders, Silks, and Webs« (PDF). Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics. 38: 819–846. doi:10.1146/annurev.ecolsys.37.091305.110221. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. decembra 2008.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  40. ↑ Anderson, Evan P.; Schiffbauer, James D.; Jacquet, Sarah M.; Lamsdell, James C.; Kluessendorf, Joanne; Mikulic, Donald G. (2021). Zhang, Xi-Guang (ur.). »Stranger than a scorpion: a reassessment of Parioscorpio venator, a problematic arthropod from the Llandoverian Waukesha Lagerstätte«. Palaeontology (v angleščini). 64 (3): 429–474. Bibcode:2021Palgy..64..429A. doi:10.1111/pala.12534. ISSN 0031-0239.
  41. ↑ Jeram, A. J. (Januar 1990). »Book-lungs in a Lower Carboniferous scorpion«. Nature. 343 (6256): 360–361. Bibcode:1990Natur.343..360J. doi:10.1038/343360a0.
  42. ↑ Howard, Richard J.; Edgecombe, Gregory D.; Legg, David A.; Pisani, Davide; Lozano-Fernandez, Jesus (1. marec 2019). »Exploring the evolution and terrestrialization of scorpions (Arachnida: Scorpiones) with rocks and clocks«. Organisms Diversity & Evolution (v angleščini). 19 (1): 71–86. Bibcode:2019ODivE..19...71H. doi:10.1007/s13127-019-00390-7. hdl:1983/9ab6548b-b4de-47b5-b1d0-8008d225c375. ISSN 1618-1077.
  43. ↑ Poschmann, Markus; Dunlop, Jason A.; Kamenz, Carsten; Scholtz, Gerhard (december 2008). »The Lower Devonian scorpion Waeringoscorpio and the respiratory nature of its filamentous structures, with the description of a new species from the Westerwald area, Germany«. Paläontologische Zeitschrift (v angleščini). 82 (4): 418–436. Bibcode:2008PalZ...82..418P. doi:10.1007/BF03184431. ISSN 0031-0220.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  44. ↑ Engel, M. S.; Grimaldi, D. A. (Februar 2004). »New light shed on the oldest insect«. Nature. 427 (6975): 627–630. Bibcode:2004Natur.427..627E. doi:10.1038/nature02291. PMID 14961119.
  45. ↑ 45,0 45,1 Haug, Carolin; Haug, Joachim T. (30. maj 2017). »The presumed oldest flying insect: more likely a myriapod?«. PeerJ. 5: e3402. doi:10.7717/peerj.3402. PMC 5452959. PMID 28584727.
  46. ↑ Labandeira, C.; Eble, G. J. (2000). »The Fossil Record of Insect Diversity and Disparity«. V Anderson, J. (ur.). Gondwana Alive: Biodiversity and the Evolving Biosphere (PDF). Witwatersrand University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. septembra 2008. Pridobljeno 21. oktobra 2008.
  47. ↑ 47,0 47,1 47,2 Budd, G.E. (1996). »The morphology of Opabinia regalis and the reconstruction of the arthropod stem-group«. Lethaia. 29 (1): 1–14. Bibcode:1996Letha..29....1B. doi:10.1111/j.1502-3931.1996.tb01831.x.
  48. ↑ Gillott, C. (1995). Entomology. Springer. str. 17–19. ISBN 978-0-306-44967-3.
  49. ↑ Adrain, J. (15. marec 1999). »Arthropod Fossils and Phylogeny, edited by Gregory D. Edgecomb«. Book review. Palaeontologia Electronica. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2008. Pridobljeno 28. septembra 2008.
    Ta knjiga je
    Labandiera, Conrad C.; Edgecombe, Gregory (1998). G.D. (ur.). »Arthropod Fossils and Phylogeny«. PALAIOS. Columbia University Press. 14 (4): 347. Bibcode:1999Palai..14..405L. doi:10.2307/3515467. JSTOR 3515467.
  50. ↑ Chen, J.-Y.; Edgecombe, G. D.; Ramsköld, L.; Zhou, G.-Q. (2. junij 1995). »Head segmentation in Early Cambrian Fuxianhuia: implications for arthropod evolution«. Science. 268 (5215): 1339–1343. Bibcode:1995Sci...268.1339C. doi:10.1126/science.268.5215.1339. PMID 17778981. S2CID 32142337.
  51. ↑ Budd, G. E. (1993). »A Cambrian gilled lobopod from Greenland«. Nature. 364 (6439): 709–711. Bibcode:1993Natur.364..709B. doi:10.1038/364709a0. S2CID 4341971.
  52. ↑ Nielsen, C. (2001). Animal Evolution: Interrelationships of the living phyla (2nd izd.). Oxford University Press. str. 194–196. ISBN 978-0-19-850681-2.
  53. ↑ Telford, M.J.; Bourlat, S.J.; Economou, A.; Papillon, D.; Rota-Stabelli, O. (Januar 2008). »The evolution of the Ecdysozoa«. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 363 (1496): 1529–1537. doi:10.1098/rstb.2007.2243. PMC 2614232. PMID 18192181.
  54. ↑ Vaccari, N.E.; Edgecombe, G.D.; Escudero, C. (29. julij 2004). »Cambrian origins and affinities of an enigmatic fossil group of arthropods«. Nature. 430 (6999): 554–557. Bibcode:2004Natur.430..554V. doi:10.1038/nature02705. PMID 15282604. S2CID 4419235.
  55. ↑ 55,0 55,1 Gregory D. Edgecombe (2020). »Arthropod Origins: Integrating Paleontological and Molecular Evidence«. Annu. Rev. Ecol. Evol. Syst. 51: 1–25. doi:10.1146/annurev-ecolsys-011720-124437.
  56. ↑ Whittington, H. B. (1971), »Redescription of Marrella splendens (Trilobitoidea) from the Burgess Shale, Middle Cambrian, British Columbia«, Geological Survey of Canada Bulletin, 209: 1–24 Summarised in Gould (1990), str. ;107–121.
  57. ↑ Ortega-Hernández, Javier (2016). »Making sense of 'lower' and 'upper' stem-group Euarthropoda, with comments on the strict use of the name Arthropoda von Siebold, 1848«. Biological Reviews. 91 (1): 255–273. doi:10.1111/brv.12168. PMID 25528950.
  58. ↑ Gregory D. Edgecombe (2020). »Arthropod Origins: Integrating Paleontological and Molecular Evidence«. Annu. Rev. Ecol. Evol. Syst. 51: 1–25. doi:10.1146/annurev-ecolsys-011720-124437.
  59. ↑ Ortega-Hernández, Javier (2016). »Making sense of 'lower' and 'upper' stem-group Euarthropoda, with comments on the strict use of the name Arthropoda von Siebold, 1848«. Biological Reviews. 91 (1): 255–273. doi:10.1111/brv.12168. PMID 25528950.
  60. ↑ 60,0 60,1 Ortega-Hernández, Javier (2016). »Making sense of 'lower' and 'upper' stem-group Euarthropoda, with comments on the strict use of the name Arthropoda von Siebold, 1848«. Biological Reviews. 91 (1): 255–273. doi:10.1111/brv.12168. PMID 25528950.
  61. ↑ 61,0 61,1 61,2 61,3 61,4 Ortega-Hernández, Javier (Februar 2016). »Making sense of 'lower' and 'upper' stem-group Euarthropoda, with comments on the strict use of the name Arthropoda von Siebold, 1848«. Biological Reviews (v angleščini). 91 (1): 255–273. doi:10.1111/brv.12168. ISSN 1464-7931. PMID 25528950.
  62. ↑ 62,0 62,1 62,2 62,3 62,4 Aria, Cédric (26. april 2022). »The origin and early evolution of arthropods«. Biological Reviews (v angleščini). 97 (5): 1786–1809. doi:10.1111/brv.12864. ISSN 1464-7931. PMID 35475316. S2CID 243269510.
  63. ↑ Pates, S.; Botting, J. P.; Muir, L. A.; Wolfe, J. M. (2022). »Ordovician opabiniid-like animals and the role of the proboscis in euarthropod head evolution«. Nature Communications. 13 (1). 6969. Bibcode:2022NatCo..13.6969P. doi:10.1038/s41467-022-34204-w. PMC 9666559. PMID 36379946.
  64. ↑ Liu, Jianni; Dunlop, Jason A.; Steiner, Michael; Shu, Degan (22. julij 2022). »A Cambrian fossil from the Chengjiang fauna sharing characteristics with gilled lobopodians, opabiniids and radiodonts«. Frontiers in Earth Science. 10: 861934. doi:10.3389/feart.2022.861934. ISSN 2296-6463.
  65. ↑ Zhai, Dayou; Williams, Mark; Siveter, David J.; Harvey, Thomas H. P.; Sansom, Robert S.; Gabbott, Sarah E.; Siveter, Derek J.; Ma, Xiaoya; Zhou, Runqing; Liu, Yu; Hou, Xianguang (3. september 2019). »Variation in appendages in early Cambrian bradoriids reveals a wide range of body plans in stem-euarthropods«. Communications Biology (v angleščini). 2 (1): 329. doi:10.1038/s42003-019-0573-5. ISSN 2399-3642. PMC 6722085. PMID 31508504.
  66. ↑ 66,0 66,1 66,2 66,3 66,4 Berks, H. O.; Lunde Nielsen, M.; Flannery-Sutherland, J.; Thorshøj Nielsen, A.; Park, T.-Y. S.; Vinther, J. (2023). »A possibly deep branching artiopodan arthropod from the lower Cambrian Sirius Passet Lagerstätte (North Greenland)«. Papers in Palaeontology. 9 (3). Bibcode:2023PPal....9E1495B. doi:10.1002/spp2.1495.
  67. ↑ Moysiuk J, Caron JB (Januar 2019). »Burgess Shale fossils shed light on the agnostid problem«. Proceedings. Biological Sciences. 286 (1894): 20182314. doi:10.1098/rspb.2018.2314. PMC 6367181. PMID 30963877.
  68. ↑ O’Flynn, Robert J.; Audo, Denis; Williams, Mark; Zhai, Dayou; Chen, Hong; Liu, Yu (5. avgust 2020). »A new euarthropod with 'great appendage'-like frontal head limbs from the Chengjiang Lagerstätte, Southwest China«. Palaeontologia Electronica (v English). 23 (2): 1–23. doi:10.26879/1069. ISSN 1094-8074. S2CID 221565910.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  69. ↑ Fu, D.; Legg, D. A.; Daley, A. C.; Budd, G. E.; Wu, Y.; Zhang, X. (2022). »The evolution of biramous appendages revealed by a carapace-bearing Cambrian arthropod«. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 377 (1847): Article ID 20210034. doi:10.1098/rstb.2021.0034. PMC 8819368. PMID 35125000.
  70. ↑ O'Flynn, Robert J.; Williams, Mark; Yu, Mengxiao; Harvey, Thomas; Liu, Yu (2022). »A new euarthropod with large frontal appendages from the early Cambrian Chengjiang biota«. Palaeontologia Electronica. 25 (1): 1–21. doi:10.26879/1167. S2CID 246779634.
  71. ↑ Zhang, Caixia; Liu, Yu; Ortega-Hernández, Javier; Wolfe, Joanna; Jin, Changfei; Mai, Huijuan; Hou, Xian-guang; Guo, Jin; Zhai, Dayou (19. april 2023). »Three-dimensional morphology of the biramous appendages in Isoxys from the early Cambrian of South China, and its implications for early euarthropod evolution«. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. 290 (1997). doi:10.1098/rspb.2023.0335. PMC 10113025. PMID 37072042. {{navedi časopis}}: Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  72. ↑ O’Flynn, Robert J.; Audo, Denis; Williams, Mark; Zhai, Dayou; Chen, Hong; Liu, Yu (5. avgust 2020). »A new euarthropod with 'great appendage'-like frontal head limbs from the Chengjiang Lagerstätte, Southwest China«. Palaeontologia Electronica (v English). 23 (2): 1–23. doi:10.26879/1069. ISSN 1094-8074. S2CID 221565910.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  73. ↑ Moysiuk, Joseph; Izquierdo-López, Alejandro; Kampouris, George E.; Caron, Jean-Bernard (Julij 2022). »A new marrellomorph arthropod from southern Ontario: a rare case of soft-tissue preservation on a Late Ordovician open marine shelf«. Journal of Paleontology (v angleščini). 96 (4): 859–874. Bibcode:2022JPal...96..859M. doi:10.1017/jpa.2022.11. ISSN 0022-3360.
  74. ↑ Liu, Yu; Ortega-Hernández, Javier; Zhai, Dayou; Hou, Xianguang (Avgust 2020). »A Reduced Labrum in a Cambrian Great-Appendage Euarthropod«. Current Biology. 30 (15): 3057–3061.e2. Bibcode:2020CBio...30E3057L. doi:10.1016/j.cub.2020.05.085. PMID 32589912.
  75. ↑ Lamsdell, James C. (18. december 2012). »Revised systematics of Palaeozoic 'horseshoe crabs' and the myth of monophyletic Xiphosura«. Zoological Journal of the Linnean Society (v angleščini). 167 (1): 1–27. doi:10.1111/j.1096-3642.2012.00874.x. ISSN 0024-4082.
  76. ↑ Legg, David A.; Sutton, Mark D.; Edgecombe, Gregory D. (30. september 2013). »Arthropod fossil data increase congruence of morphological and molecular phylogenies«. Nature Communications (v angleščini). 4 (1): 2485. Bibcode:2013NatCo...4.2485L. doi:10.1038/ncomms3485. ISSN 2041-1723. PMID 24077329.
  77. ↑ Izquierdo-López, Alejandro; Caron, Jean-Bernard (Avgust 2024). »The Cambrian Odaraia alata and the colonization of nektonic suspension-feeding niches by early mandibulates«. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences (v angleščini). 291 (2027). doi:10.1098/rspb.2024.0622. ISSN 1471-2954. PMC 11463219. PMID 39043240. {{navedi časopis}}: Check |pmid= value (pomoč); Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  78. ↑ Edgecombe, Gregory D.; Strullu-Derrien, Christine; Góral, Tomasz; Hetherington, Alexander J.; Thompson, Christine; Koch, Marcus (2020). »Aquatic stem group myriapods close a gap between molecular divergence dates and terrestrial fossil record«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 117 (16): 8966–8972. Bibcode:2020PNAS..117.8966E. doi:10.1073/pnas.1920733117. PMC 7183169. PMID 32253305. S2CID 215408474.
  79. ↑ Pulsipher, M. A.; Anderson, E. P.; Wright, L. S.; Kluessendorf, J.; Mikulic, D. G.; Schiffbauer, J. D. (2022). »Description of Acheronauta gen. nov., a possible mandibulate from the Silurian Waukesha Lagerstätte, Wisconsin, USA«. Journal of Systematic Palaeontology. 20 (1). 2109216. Bibcode:2022JSPal..20....1P. doi:10.1080/14772019.2022.2109216. S2CID 252839113.
  80. ↑ Bernot, James P; Owen, Christopher L; Wolfe, Joanna M; Meland, Kenneth; Olesen, Jørgen; Crandall, Keith A (3. avgust 2023). Pupko, Tal (ur.). »Major Revisions in Pancrustacean Phylogeny and Evidence of Sensitivity to Taxon Sampling«. Molecular Biology and Evolution (v angleščini). 40 (8). doi:10.1093/molbev/msad175. ISSN 0737-4038. PMC 10414812. PMID 37552897. {{navedi časopis}}: Check |pmid= value (pomoč); Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  81. ↑ Clark, Neil D L; Feldmann, Rodney M; Schram, Frederick R; Schweitzer, Carrie E (2020). »Redescription of Americlus rankini (Woodward, 1868) (Pancrustacea: Cyclida: Americlidae) and interpretation of its systematic placement, morphology, and paleoecology« (PDF). Journal of Crustacean Biology. 40 (2): 181–193. doi:10.1093/jcbiol/ruaa001.
  82. ↑ Peel, J.S.; Stein, M. »A new Arthropod from the Lower Cambrian Sirius Passet Fossil-Lagerstätten of North Greenland« (PDF). Bulletin of Geosciences. 84 (4): 1158.
  83. ↑ Wilson, Heather M.; Almond, John E. (Februar 2001). »New Euthycarcinoids and an Enigmatic Arthropod from the British Coal Measures«. Palaeontology. 44 (1): 143–156. Bibcode:2001Palgy..44..143W. doi:10.1111/1475-4983.00174.
  84. ↑ Fayers, S. R.; Trewin, N. H.; Morrissey, L. (Maj 2010). »A large arthropod from the Lower Old Red Sandstone (Early Devonian) of Tredomen Quarry, south Wales: ARTHROPOD FROM THE LOWER ORS«. Palaeontology. 53 (3): 627–643. doi:10.1111/j.1475-4983.2010.00951.x.
  85. ↑ Waloszek, Dieter; Müller, Klaus (1. oktober 1990). »Upper Cambrian stem-lineage crustaceans and their bearing upon the monophyly of Crustacea and the position of Agnostus«. Lethaia. 23: 409–427. doi:10.1111/j.1502-3931.1990.tb01373.x.
  86. ↑ Robison, Richard A. (Januar 1990). »Earliest-known uniramous arthropod«. Nature. 343 (6254): 163–164. Bibcode:1990Natur.343..163R. doi:10.1038/343163a0.
  87. ↑ Garwood, R.; Sutton, M. (18. februar 2012), »The enigmatic arthropod Camptophyllia«, Palaeontologia Electronica, 15 (2): 12, Bibcode:2001Palgy..44..143W, doi:10.1111/1475-4983.00174, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. decembra 2013, pridobljeno 11. junija 2012
  88. ↑ Zhai, Dayou; Williams, Mark; Siveter, David J.; Siveter, Derek J.; Harvey, Thomas H. P.; Sansom, Robert S.; Mai, Huijuan; Zhou, Runqing; Hou, Xianguang (22. februar 2022). »Chuandianella ovata: An early Cambrian stem euarthropod with feather-like appendages«. Palaeontologia Electronica (v English). 25 (1): 1–22. doi:10.26879/1172. ISSN 1094-8074. S2CID 247123967.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  89. ↑ Lerosey-Aubril, Rudy (Marec 2015). »Notchia weugi gen. et sp. nov.: a new short-headed arthropod from the Weeks Formation Konservat-Lagerstätte (Cambrian; Utah)«. Geological Magazine. 152 (2): 351–357. Bibcode:2015GeoM..152..351L. doi:10.1017/S0016756814000375.
  90. ↑ Lin, Jih-Pai (23. junij 2009). »Function and hydrostatics in the telson of the Burgess Shale arthropod Burgessia«. Biology Letters (v angleščini). 5 (3): 376–379. doi:10.1098/rsbl.2008.0740. ISSN 1744-9561. PMC 2679911. PMID 19324649.
  91. ↑ Van Roy, Peter; Rak, Štěpán; Budil, Petr; Fatka, Oldřich (13. junij 2022). »Redescription of the cheloniellid euarthropod Triopus draboviensis from the Upper Ordovician of Bohemia, with comments on the affinities of Parioscorpio venator«. Geological Magazine. 159 (9): 1471–1489. Bibcode:2022GeoM..159.1471V. doi:10.1017/s0016756822000292. hdl:1854/LU-8756253. ISSN 0016-7568. S2CID 249652930.
  92. ↑ Anderson, Lyall I.; Trewin, Nigel H. (Maj 2003). »An Early Devonian arthropod fauna from the Windyfield cherts, Aberdeenshire, Scotland«. Palaeontology. 46 (3): 467–509. Bibcode:2003Palgy..46..467A. doi:10.1111/1475-4983.00308.
  93. ↑ Haug, J.T.; Maas, A.; Haug, C.; Waloszek, D. (1. november 2011). »Sarotrocercus oblitus - Small arthropod with great impact on the understanding of arthropod evolution?«. Bulletin of Geosciences: 725–736. doi:10.3140/bull.geosci.1283. ISSN 1802-8225.
  94. ↑ Ortega-Hernández, Javier; Legg, David A.; Braddy, Simon J. (2013). »The phylogeny of aglaspidid arthropods and the internal relationships within Artiopoda«. Cladistics (v angleščini). 29 (1): 15–45. doi:10.1111/j.1096-0031.2012.00413.x. PMID 34814371. S2CID 85744103.
  95. ↑ Kühl, Gabrielle; Rust, Jes (2009). »Devonohexapodus bocksbergensis is a synonym of Wingertshellicus backesi (Euarthropoda) – no evidence for marine hexapods living in the Devonian Hunsrück Sea«. Organisms Diversity & Evolution. 9 (3): 215–231. Bibcode:2009ODivE...9..215K. doi:10.1016/j.ode.2009.03.002.
  96. ↑ Pates, Stephen; Lerosey-Aubril, Rudy; Daley, Allison C.; Kier, Carlo; Bonino, Enrico; Ortega-Hernández, Javier (19. januar 2021). »The diverse radiodont fauna from the Marjum Formation of Utah, USA (Cambrian: Drumian)«. Palaeontology and Evolutionary Science. 9: e10509. doi:10.7717/peerj.10509. PMC 7821760. PMID 33552709.
  97. ↑ Hassanin A. (2006), »Phylogeny of Arthropoda inferred from mitochondrial sequences: Strategies for limiting the misleading effects of multiple changes in pattern and rates of substitution«, Molecular Phylogenetics and Evolution, 38: 100–116, doi:10.1016/j.ympev.2005.09.012
  98. ↑ »Arthropoda«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
  99. ↑ McCoy, Victoria E.; Herrera, Fabiany; Wittry, Jack; Mayer, Paul; Lamsdell, James C. (2025). »A possible vicissicaudatan arthropod from the Late Carboniferous Mazon Creek Lagerstätte«. Geological Magazine. 162. Bibcode:2025GeoM..162E...3M. doi:10.1017/S001675682400044X.
  100. ↑ Schwentner, Martin; Combosch, David; Nelson, Joey; Giribet, Gonzalo (19. junij 2017). »A Phylogenomic Solution to the Origin of Insects by Resolving Crustacean-Hexapod Relationships«. Current Biology. 27 (12): 1818–1824.e5. Bibcode:2017CBio...27E1818S. doi:10.1016/j.cub.2017.05.040. PMID 28602656.
  101. ↑ Lozano-Fernandez, Jesus; Giacomelli, Mattia; Fleming, James F.; Chen, Albert; Vinther, Jakob; Thomsen, Philip Francis; Glenner, Henrik; Palero, Ferran; Legg, David A.; Iliffe, Thomas M.; Pisani, Davide (2019). »Pancrustacean Evolution Illuminated by Taxon-Rich GenomicScale Data Sets with an Expanded Remipede Sampling«. Genome Biol. Evol. 11 (8): 2055–2070. doi:10.1093/gbe/evz097. PMC 6684935. PMID 31270537.
  102. ↑ Giribet, Gonzalo; Edgecombe, Gregory (Junij 2019). »The Phylogeny and Evolutionary History of Arthropods«. Current Biology. 29 (12): R592–R602. Bibcode:2019CBio...29.R592G. doi:10.1016/j.cub.2019.04.057. PMID 31211983.
  103. ↑ Misof, Bernhard; in sod. (2014). »Phylogenomics resolves the timing and pattern of insect evolution«. Science. 346 (6210): 763–767. Bibcode:2014Sci...346..763M. doi:10.1126/science.1257570. PMID 25378627.

Bibliografija

uredi

Viri

uredi

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Členonožci.
 
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Arthropoda
(slovensko)
(angleško)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Členonožci&oldid=6401391«