Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Mangan, 25Mn
Neraven kos sijoče srebrnkaste kovine
Mangan
IzgovarjavaIPA: [maŋˈgaːn]
Videzsrebru podobna kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Mn)54,938043(2)[1]
Mangan v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Mn

Tc
krommanganželezo
Vrstno število (Z)25
Skupinaskupina 7
Periodaperioda 4
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Ar] 3d5 4s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1246 °C
Vrelišče2061 °C
Gostota (blizu s.t.)7,21 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)5,95 g/cm3
Talilna toplota12,91 kJ/mol
Izparilna toplota221 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,32 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 955 1.074 1.220 1.418 1.682 2.060
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7 (odvisno od oksidacijskega stanja, kisel, bazni ali amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,55
Ionizacijske energije
  • 1.: 717,3 kJ/mol
  • 2.: 1509,0 kJ/mol
  • 3.: 3248 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 127 pm
Kovalentni polmerNizki spin: 139±5 pm
Visoki spin: 161±8 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte mangana
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za mangan
Hitrost zvoka tanka palica5150 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek21,7 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost7,81 W/(m⋅K)
Električna upornost1,44 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetic
Magnetna susceptibilnost(α) +529,0·10−6 cm3/mol (293 K)[2]
Youngov modul198 GPa
Stisljivostni modul120 GPa
Mohsova trdota6,0
Trdota po Brinellu196 MPa
Številka CAS7439-96-5
Zgodovina
OdkritjeCarl Wilhelm Scheele (1774)
Prva izolacijaJohann Gottlieb Gahn (1774)
Najpomembnejši izotopi mangana
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
52Mn sint. 5,6 d ε 52Cr
β+ 52Cr
γ
53Mn sled 3,74×106 let ε 53Cr
54Mn sint. 312,03 d ε 54Cr
γ
55Mn 100% stabilen
Kategorija Kategorija: Mangan
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Mangan je sivkasto-bela kovina, na videz podobna železu. Je trdna in zelo krhka kovina, ki se težko tali, a zlahka oksidira. Manganska kovina je feromagnetna le po posebni obdelavi.

Najpogostejša oksidacijska stanja mangana so +2, +3, +4, +6 in +7, čeprav opažajo tudi oksidacijska stanja od +1 do +. Mn2+ v bioloških sistemih pogosto tekmuje z Mg2+ in spojine mangana, kjer je oksidacijsko stanje +7, so močni oksidacijski agenti.

Barve vodnih raztopin z manganovimi ioni v različnih oksidacijskih stanjih:

Mn2+ - brezbarvna

MnO2 (Mn4+) - rjava

MnO42- (Mn6+) - petrolejsko zelena

MnO4- (Mn7+) - vijolična

Spojine :

Sklic

uredi
  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

uredi
  • mangan v periodnem sistemu video posnetkov (Univerza v Nottinghamu)