Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71. Je srebrno bela kovina, ki se upira koroziji na suhem zraku, ne pa na vlažnem. Lutecij je zadnji element v nizu lantanoidov in ga tradicionalno štejejo med redke zemlje. Lutecij na splošno štejejo za prvi element prehodnih kovin iz 6. obdobja, čeprav je bilo glede tega nekaj spora.[4]
Lutecij, 71Lu |
| Lutecij |
|---|
| Izgovarjava | IPA: [lutécij] |
|---|
| Videz | srebrno bel |
|---|
| Standardna atomska teža Ar, std(Lu) | 7002174966800000000♠174,9668(1)[1] |
|---|
| Lutecij v periodnem sistemu |
|---|
|
|
| Vrstno število (Z) | 71 |
|---|
| Skupina | skupina 3 |
|---|
| Perioda | perioda 6 |
|---|
| Blok | blok d |
|---|
| Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d1 6s2 |
|---|
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 9, 2 |
|---|
| Fizikalne lastnosti |
|---|
| Faza snovi pri STP | trdnina |
|---|
| Tališče | 1652 °C |
|---|
| Vrelišče | 3402 °C |
|---|
| Gostota (blizu s.t.) | 9,841 g/cm3 |
|---|
| v tekočem stanju (pri TT) | 9,3 g/cm3 |
|---|
| Talilna toplota | ca. 22 kJ/mol |
|---|
| Izparilna toplota | 414 kJ/mol |
|---|
| Toplotna kapaciteta | 26,86 J/(mol·K) |
|---|
Parni tlak
| P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
|---|
| pri T (°C)
|
1.633
|
1.830
|
2.073
|
2.380
|
2.799
|
3.390
|
|---|
|
| Lastnosti atoma |
|---|
| Oksidacijska stanja | 0,[2] +1, +2, +3 (šibko bazični oksid) |
|---|
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,27 |
|---|
| Ionizacijske energije | - 1.: 523,5 kJ/mol
- 2.: 1340 kJ/mol
- 3.: 2022,3 kJ/mol
-
|
|---|
| Atomski polmer | empirično: 174 pm |
|---|
| Kovalentni polmer | 187±8 pm |
|---|
| Spektralne črte lutecija |
| Druge lastnosti |
|---|
| Pojavljanje v naravi | prvobitno |
|---|
| Kristalna struktura | heksagonalna gosto zložena (hgz) |
|---|
| Temperaturni raztezek | poly: 9,9 µm/(m⋅K) (pri s.t.) |
|---|
| Toplotna prevodnost | 16,4 W/(m⋅K) |
|---|
| Električna upornost | poly: 582 nΩ⋅m (pri s.t.) |
|---|
| Magnetna ureditev | paramagnetik[3] |
|---|
| Youngov modul | 68,6 GPa |
|---|
| Strižni modul | 27,2 GPa |
|---|
| Stisljivostni modul | 47,6 GPa |
|---|
| Poissonovo razmerje | 0,261 |
|---|
| Trdota po Vickersu | 755–1160 MPa |
|---|
| Trdota po Brinellu | 890–1300 MPa |
|---|
| Številka CAS | 7439-94-3 |
|---|
| Zgodovina |
|---|
| Poimenovanje | after Lutetia, latinsko ta: Pariz, v rimskem obdobju |
|---|
| Odkritje | Carl Auer von Welsbach in Georges Urbain (1906) |
|---|
| Prva izolacija | Carl Auer von Welsbach (1906) |
|---|
| Poimenoval po | Georges Urbain (1906) |
|---|
| Najpomembnejši izotopi lutecija |
|---|
|
|
 Kategorija: Lutecij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Lutecij so leta 1907 neodvisno odkrili francoski znanstvenik Georges Urbain, avstrijski mineralog baron Carl Auer von Welsbach in ameriški kemik Charles James.[5] Ugotovili so, da je lutecij nečistoča v mineralu ytterbia, za katero so do tedaj mislili, da vsebuje samo element iterbij. Do spora glede prednostne naloge odkritja je prišlo kmalu potem, ko sta Urbain in Welsbach obtožila drug drugega objave rezultatov na osnovi raziskav drugega; čast poimenovanja je pripadla Urbainu, saj je svoje rezultate objavil že pred njima. Leta 1909 so Urbainu dokončno priznali prvo mesto in njegovo imenovanje sprejeli za uradno ime; ime kasiopej (ali kasneje kasiopij) za element 71, ki ga je predlagal Welsbach, pa so mnogi nemški znanstveniki uporabljali še v petdesetih let 20. stoletja.
Lutecij ni posebno pogosten element, čeprav je v zemeljski skorji bistveno pogostejši od srebra. Ima malo posebnih uporab. Lutecij-176 je razmeroma bogat (2,5 %) radioaktivni izotop z razpolovno dobo približno 38 milijard let; uporablja se za določanje starosti mineralov in meteoritov. Lutecij se običajno pojavlja skupaj z itrijem[6] in se včasih uporablja v kovinskih zlitinah in kot katalizator v različnih kemijskih reakcijah. Lu -DOTA-TATE se uporablja za radionuklidno terapijo (glej jedrska medicina) pri nevroendokrinih tumorjih. Lutecij ima najvišjo trdoto po Brinellu od vseh lantanoidov, in sicer 890–1300 MPa.[7]
