Lutecij
Lutecij je kemijski element s simbolom Lu, atomskim številom 71 in atomsko maso 174.967g/mol. Je srebrno-bela kovina. Ime je dobil po latinskem nazivu Pariz - Lutetia. Leta 1907 ga je neodvisno odkril francoski znanstvenik Georges Urbain[1], avstrijski mineralog Carl Auer von Welsbach in ameriški kemik Charles James.[2] Je relativno stabilen na suhem zraku, raztopi se v kislini.
| Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Vsebina
Splošne lastnostiUredi
Skupina in perioda: lantanoidi
Agregatno stanje: trdno
Fizikalne lastnostiUredi
Gostota: 9.84g/cm3
T tališče: 1936 K
T vrelišče: 3668 K
Entalpija uparevanja: 355 kJ/ mol
Toplotna prevodnost: 16.4 Wm-1 K-1 (300K)
Električna prevodnost: 1.5*106 omg-1 cm-1
Specifična toplotna kapaciteta: 0.15 Jg-1K-1 (300K)
Kemijske in strukturne lastnostiUredi
Oksidacijsko število: 3
Elektronska konfiguracija: [Xe ]4f14, 5d1, 6s2
Elektronegativnost: 1.27
Kristalna struktura: heksagonalna
Kislinsko-bazične lastnosti: bazičen
ReferenceUredi
- ↑ M. G. Urbain (1908). "Un nouvel élément, le lutécium, résultant du dédoublement de l'ytterbium de Marignac". Comptes rendus 145: 759–762.
- ↑ "Separation of Rare Earth Elements".
Zunanje povezaveUredi
- Lutecij (angleško)
- Element Lu (angleško)
| Poglejte si besedo lutecij v Wikislovarju, prostem slovarju. |
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lutecij |