Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43. Ta srebrno siva radioaktivna, kristalinska prehodna kovina, ki jo zelo redko najdemo v naravi, se pojavlja kot eden od produktov fizije urana in se uporablja pri slikanju kosti in protikorozivni zaščiti. Kemijske lastnosti tehnecija so nekje vmes med lastnostmi renija in mangana.

Tehnecij, 43Tc
Technetium-sample.jpg
Tehnecij
IzgovarjavaIPA: [tehnécij]
Videzbleščeča siva kovina
Masno število[97]
Tehnecij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Mn

Tc

Re
molibdentehnecijrutenij
Vrstno število (Z)43
Skupinaskupina 7
Periodaperioda 5
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Kr] 4d5 5s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče2157 °C
Vrelišče4265 °C
Gostota (blizu s.t.)11 g/cm3
Talilna toplota33,29 kJ/mol
Izparilna toplota585,2 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,27 J/(mol·K)
Parni tlak (ekstrapolirano)
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 2.454 2.725 3.051 3.453 3.961 4.621
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −1, 0, +1,[1] +2, +3,[1] +4, +5, +6, +7 (močno kisel oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,9
Ionizacijske energije
  • 1.: 702 kJ/mol
  • 2.: 1470 kJ/mol
  • 3.: 2850 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 136 pm
Kovalentni polmer147±7 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte tehnecija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviiz razpada
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za tehnecij
Hitrost zvoka tanka palica16,200 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek7,1 µm/(m·K)[2] (at r.t.)
Toplotna prevodnost50,6 W/(m·K)
Električna upornost200 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik
Magnetna susceptibilnost+270,0·10−6 cm3/mol (298 K)[3]
Številka CAS7440-26-8
Zgodovina
PredictionDmitri Mendeleev (1871)
Odkritje in prva izolacijaEmilio Segrè in Carlo Perrier (1937)
Najpomembnejši izotopi tehnecija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
95mTc sint. 61 d ε 95Mo
γ
IT 95Tc
96Tc sint. 4,3 d ε 96Mo
γ
97Tc sint. 4,21×106 let ε 97Mo
97mTc sint. 91 d IT 97Tc
98Tc sint. 4,2×106 let β 98Ru
γ
99Tc sled 2,111×105 let β 99Ru
99mTc sint. 6,01 h IT 99Tc
γ
Kategorija Kategorija: Tehnecij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnostiUredi

Tehnecij je srebrnkasto-siva kovina, ki na vlažnem zraku počasi potemni. Pod oksidacijskimi pogoji tehnecij (VII) obstaja kot pertehnetatni ion TcO4-. Kemija tehnecija je med renijevo in manganovo. Tehnecij se raztaplja v solitrni, dušikovi in koncentrirani žvepleni kislini, a ni topen v klorovodikovi kislini. Ta element je zelo dober inhibitor korozije za jeklo in izvrsten superprevodnik pri temperaturah 11 K.

Ta element je nenavaden, saj nima stabilnih izotopov in je torej na Zemlji izjemno redek. Pogosta oksidacijska stanja tehnecija vključujejo +2, +4, +5, +6 in +7.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 "Technetium: technetium(III) iodide compound data". OpenMOPAC.net. Pridobljeno dne 2007-12-10.
  2. Cverna, Fran (2002). "Ch. 2 Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezaveUredi