Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10. Ta brezbarvni, skoraj inerten žlahtni plin daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v elektronkah in neonskih svetilkah, v zraku pa ga najdemo v sledeh.

Neon, 10Ne
Neon discharge tube.jpg
Neon
IzgovarjavaIPA: [ˈneːɔn]
Videzbrezbarvni plin, ki se sveti oranžno-rdeče v visokonapetostnem električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(Ne)20,1797(6)[1]
Neon v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
He

Ne

Ar
fluorneonnatrij
Vrstno število (Z)10
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 2
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[He] 2s2 2p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−248,59 °C
Vrelišče−246,046 °C
Gostota (pri stp)0,9002 g/L
v tekočem stanju (pri TV)1,207 g/cm3[2]
Trojna točka−248,594 °C, 43,37 kPa[3][4]
Kritična točka−228,6582 °C, 2,7686 MPa[4]
Talilna toplota0,335 kJ/mol
Izparilna toplota1,71 kJ/mol
Toplotna kapaciteta20,79[5] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −261,1 −260,1 −258,1 −255,2 −252,2 −246,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0
Ionizacijske energije
  • 1.: 2080,7 kJ/mol
  • 2.: 3952,3 kJ/mol
  • 3.: 6122 kJ/mol
  • (več)
Kovalentni polmer58 pm
Van der Waalsov polmer154 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte neona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za neon
Hitrost zvoka435 m/s (plin, pri 0 °C)
Toplotna prevodnost49,1×10−3 W/(m·K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[6]
Stisljivostni modul654 GPa
Številka CAS7440-01-9
Zgodovina
PredictionWilliam Ramsay (1897)
Odkritje in prva izolacijaWilliam Ramsay & Morris Travers[7][8] (1898)
Najpomembnejši izotopi neona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
20Ne 90,48% stabilen
21Ne 0,27% stabilen
22Ne 9,25% stabilen
Kategorija Kategorija: Neon
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnostiUredi

Neon je drugi najlažji žlahtni plin, ki sije rdečkasto-oranžno v ceveh za vakuumsko razelektritev in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči helij in trikratno glede na tekoči vodik (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je dražje zamrzovalno sredstvo od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.

UporabaUredi

Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v neonski svetilki se na široko uporablja za oglaševalske znake. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:

  • indikatorji visokih napetosti,
  • zaščita pred strelo,
  • elektronke za merjenje valovanja,
  • televizijske cevi,
  • izdelava plinskega laserja.

Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot kriogensko zamrzovalno sredstvo, toda zato ker je redkejši od drugih plinov in dražji se ne uporablja pogosto.

ZgodovinaUredi

Neon (grško neos pomeni "nov") sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers.

PojavitveUredi

Neon navadno najdemo v plinski obliki, v kateri se molekule sestojijo iz enega samega atoma neona. Neon je redki plin, ki ga v Zemljinem ozračju najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko destilacijo od nastale kriogenske tekočine.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Hammond, C.R. (2000). The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition (PDF). CRC press. str. 19. ISBN 0849304814.
  3. Preston-Thomas, H. (1990). "The International Temperature Scale of 1990 (ITS-90)". Metrologia. 27: 3–10. Bibcode:1990Metro..27....3P. doi:10.1088/0026-1394/27/1/002.
  4. 4,0 4,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.
  5. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  6. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  7. Ramsay, William, Travers, Morris W. (1898). "On the Companions of Argon". Proceedings of the Royal Society of London. 63 (1): 437–440. doi:10.1098/rspl.1898.0057.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)
  8. "Neon: History". Softciências. Pridobljeno dne 2007-02-27.
  9. Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights

Zunanje povezaveUredi