Polonij
| Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| ||||
| Splošno | ||||
|---|---|---|---|---|
| Ime, znak, število | polonij, Po, 84 | |||
| Kemijska vrsta | kovina | |||
| Skupina Perioda |
VI (16) 6 | |||
| Agregatno stanje | trdno | |||
| Molska masa | 210.00 g/mol | |||
| Fizikalne lastnosti | ||||
| Gostota | 9,3 g/mol | |||
| Temperatura tališča Temperatura vrelišča |
527 K 1235,15 K | |||
| Entalpija uparevanja | 120 kJ/mol. | |||
| Toplotna prevodnost | 20 W/mK (pei 300K) | |||
| Električna prevodnost | 0.7*106 Ω/gcm | |||
| Kemijske in strukturne lastnosti | ||||
| Oksidacijska stanja | +2, +4, +6 | |||
| Elektronska konfiguracija | (Xe) 4f14, 5d10, 6s2, 6p4 | |||
| Elektronegativnost | 2.0 | |||
| Atomski radij | 1.67 Å | |||
| Kovalentni radij | 1.53 Å | |||
| Kristalna struktura | Monoklinska | |||
| Kislinsko-bazične lastnosti | Amfoteren | |||
Polonij (polonium) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po rodni domovini Marie Curie, Poljski. Je srebrno-bela kovina, ki zaradi svoje radioaktivnosti oddaja svetlobo.
O elementuUredi
NahajališčeUredi
Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne vrste, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.
PridobivanjeUredi
Svoj čas so ga pridobivali iz uranove smolne svetlice, sedaj pa z obsevanjem bizmuta z nevtroni v jedrskem reaktorju.
UporabaUredi
Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor nevtronov.
Zunanje povezaveUredi
http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html
| Poglejte si besedo polonij v Wikislovarju, prostem slovarju. |
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Polonij |