Polonij
| Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| ||||
| Splošno | ||||
|---|---|---|---|---|
| Ime, znak, število | polonij, Po, 84 | |||
| Kemijska vrsta | kovina | |||
| Skupina Perioda |
VI (16) 6 | |||
| Agregatno stanje | trdno | |||
| Molska masa | 210.00 g/mol | |||
| Fizikalne lastnosti | ||||
| Gostota | 9,3 g/mol | |||
| Temperatura tališča Temperatura vrelišča |
527 K 1235,15 K | |||
| Entalpija uparevanja | 120 kJ/mol. | |||
| Toplotna prevodnost | 20 W/mK (pei 300K) | |||
| Električna prevodnost | 0.7*106 Ω/gcm | |||
| Kemijske in strukturne lastnosti | ||||
| Oksidacijska stanja | +2, +4, +6 | |||
| Elektronska konfiguracija | (Xe) 4f14, 5d10, 6s2, 6p4 | |||
| Elektronegativnost | 2.0 | |||
| Atomski radij | 1.67 Å | |||
| Kovalentni radij | 1.53 Å | |||
| Kristalna struktura | Monoklinska | |||
| Kislinsko-bazične lastnosti | Amfoteren | |||
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po domovini Marie Curie, Poljski. Je kovina srebrno-bele barve.
O elementuUredi
NahajališčeUredi
Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne verige, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.
PridobivanjeUredi
Prvotno je bil izoliran iz uranove rude uraninit oz. uranove svetice, a je zaradi kratkih razpolovnih časov težko najti rude z večjo vsebnostjo polonija. Leta 1934 je bilo ugotovljeno, da lahko z obsevanjem bizmuta z nevtroni sprožimo jedrske reakcije, ki rezultirajo v polonijevih izotopih, kar dosežemo z uporabo namenskih reaktorjev z visokim nevtronskim fluksom. Svetovno letno proizvodnjo se ocenjuje na približno 100 gramov.
UporabaUredi
Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor delcev alfa, v kombinaciji z berilijem pa tudi kot nevtronski vir. 210Po je čisti sevalec alfa, kar pomeni, da je doseg njegovega sevanja izredno majhen, vsled tega in njegovega kratkega razpolovnega časa pa se 210Po greje, kar s pridom uporabljajo kot izvor toplote na medplanetarnih sondah.
Izotopska sestavaUredi
Vsi izotopi polonija so nestabilni, zaradi česar radioaktivno razpadajo. Znanih je 42 izotopov z razpadnimi časi od mikrosekund do več sto let.
| izotop | razpolovni čas (t1/2) | razpad |
|---|---|---|
| 208Po | 2.898 let | α, β+ |
| 209Po | 125.2 let | α, β+ |
| 210Po | 138.376 dni | α |
Zunanje povezaveUredi
http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html
| Poglejte si besedo polonij v Wikislovarju, prostem slovarju. |
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Polonij |