Mednarodna standardna knjižna številka

(Preusmerjeno s strani ISBN (identifikator))

Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno angleško International Standard Book Number) ali oznaka ISBN je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje in je bila sprva zasnovana na 9-števčni standardni knjižni številki (Standard Book Number; SBN). Ta sistem označevanja je iznašel Gordon Foster, danes zaslužni profesor statistike na Trinity Collegeu v Dublinu. ISBN je v 10-števčnem formatu, izdelala ga je Mednarodna organizacija za standardizacijo in ga leta 1970 objavila kot mednarodni standard ISO 2108.

Mednarodna standardna knjižna številka
{{{image_alt}}}
Številka 978-3-16-148410-0, prikazana kot črtna koda EAN-13
Polno imeInternational Standard Book Number
AkronimISBN
OrganizacijaInternational ISBN Agency
Uvedeno1970 (1970)
Št. cifer13 (prej 10)
Kontrolno številoWeighted sum
Zgled978-3-16-148410-0
Spletna stranisbn-international.org

Od januarja 2007 oznake ISBN sestavlja 13 števk, tovrstno označevanje pa je združljivo s črtnokodnimi oznakami standarda EAN-13 (European Article Number; kakršen je v uporabi tudi pri označevanju prodajnih izdelkov v trgovinah).

Podobna števčna oznaka, imenovana mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN, International Standard Serial Number), se uporablja za identificiranje serijskih publikacij, npr. revij ali časnikov.

Zgodovina

uredi

Standardna knjižna številka (SBN) je komercialni sistem, ki uporablja devetmestne številke za identifikacijo knjig. Leta 1965 ga je ustvaril Gordon Foster, profesor statistike na Kolidžu svete Trojice v Dublinu,[1] za prodajalce knjig in papirnico WHSmith in druge.[2] Format identifikacije ISBN je leta 1967 v Združenem kraljestvu zasnoval David Whitaker[3][4] velja za "očeta ISBN")[5], v ZDA pa leta 1968 Emery Koltay[3], ki kasneje postal direktor ameriške agencije RR Bowker).[5][6][7]

10-mestni zapis ISBN je zasnovala Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in je bil objavljen leta 1970 kot mednarodni standard ISO 2108.[8][9] Združeno kraljestvo je uporabljalo devetmestno oznako SBN do leta 1974.

Sklici

uredi
  1. Foster, Gordon (1966). »International Standard Book Numbering (ISBN) System original 1966 report«. informaticsdevelopmentinstitute.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2011. Pridobljeno 20. aprila 2014.
  2. »ISBN History«. isbn.org. 20. april 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2014. Pridobljeno 20. aprila 2014.
  3. 3,0 3,1 Manwal ghall-Utenti tal-ISBN (PDF) (v malteščini) (6th izd.). Malta: Kunsill Nazzjonali tal-Ktieb. 2016. str. 5. ISBN 978-99957-889-4-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. avgusta 2016.
  4. »International Publishers Association—'It was an idea whose time had come.' David Whitaker on the birth of ISBN« (v britanski angleščini). International Publishers Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 »Emery Koltay, David Whitaker Named NISO Fellows« (PDF), Information Standards Quarterly, National Information Standards Organization, 8 (3): 12–13, Julij 1996, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. avgusta 2014
  6. US ISBN Agency. »Bowker.com – Products«. Commerce.bowker.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2003. Pridobljeno 11. junija 2015.
  7. Gregory, Daniel. »ISBN«. PrintRS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2016. Pridobljeno 11. junija 2015.
  8. »ISBN History«. isbn.org. 20. april 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2014. Pridobljeno 20. aprila 2014.
  9. Manwal ghall-Utenti tal-ISBN (PDF) (v malteščini) (6th izd.). Malta: Kunsill Nazzjonali tal-Ktieb. 2016. str. 5. ISBN 978-99957-889-4-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. avgusta 2016.

Zunanje povezave

uredi