Talij (thalium) je kemijski element. Je težka, mehka kovina modrikasto-modre barve. Je zelo strupen, prav tako vse njegove spojine. Je zelo strupen za vodno okolje. Če pride v prehransko verigo, se kopiči v organizmih in tako povzroča trajno, povečujoče zastrupljanje.

Talij, 81Tl
Thallium pieces in ampoule.jpg
Talij
IzgovarjavaIPA: [tálij]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Tl)[204,382204,385] običajno: 204,38
Talij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
In

Tl

Nh
živo srebrotalijsvinec
Vrstno število (Z)81
Skupinaskupina 13 (borova skupina)
Periodaperioda 6
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče304 °C
Vrelišče1473 °C
Gostota (blizu s.t.)11,85 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)11,22 g/cm3
Talilna toplota4,14 kJ/mol
Izparilna toplota165 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,32 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 609 704 824 979 1.188 1.485
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−5,[1] −2, −1, +1, +2, +3 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,62
Ionizacijske energije
  • 1.: 589,4 kJ/mol
  • 2.: 1971 kJ/mol
  • 3.: 2878 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 170 pm
Kovalentni polmer145±7 pm
Van der Waalsov polmer196 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte talija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za talij
Hitrost zvoka tanka palica818 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek29,9 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost46,1 W/(m·K)
Električna upornost0,18 µΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost−50,9·10−6 cm3/mol (298 K)[3]
Youngov modul8 GPa
Strižni modul2,8 GPa
Stisljivostni modul43 GPa
Poissonovo razmerje0,45
Mohsova trdota1,2
Trdota po Brinellu26,5–44,7 MPa
Številka CAS7440-28-0
Zgodovina
Poimenovanjegrški thallos, zeleni poganjek ali vejica
OdkritjeWilliam Crookes (1861)
Prva izolacijaClaude-Auguste Lamy (1862)
Najpomembnejši izotopi talija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
203Tl 29,5% stabilen
204Tl sint. 3,78 let β 204Pb
ε 204Hg
205Tl 70,5% stabilen
Kategorija Kategorija: Talij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

NAHAJALIŠČE

- v bakrovem peščencu

PRIDOBIVANJE

- talij pridobivajo iz pirita ali bakrovega peščenca.

UPORABA

- talijeve(I) spojine so zelo strupene-včasih jih uporabljajo za uničevanje glodalcev. Tehnično pa talij še ni pomemben.

SPOJINE ELEMENTA

- talij se po značilnostih nekoliko razlikuje od galija in indija. Talijeve spojine so močno strupene. Imajo lastnosti spojin alkalijskih elementov in svinčevih ter srebrovih spojin. Tl(OH)3 je šibka baza. Kadar so anioni manj polarizabilni, so talijeve spojine podobne kalijevim. Da so prisotne talijeve spojine vemo po tem, če plamen obarvajo intenzivno zeleno.

SkliciUredi

  1. Dong, Z.-C.; Corbett, J. D. (1996). "Na23K9Tl15.3: An Unusual Zintl Compound Containing Apparent Tl57−, Tl48−, Tl37−, and Tl5− Anions". Inorganic Chemistry. 35 (11): 3107–12. doi:10.1021/ic960014z.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezaveUredi