Odpre glavni meni
kirijberkelijkalifornij
Tb

Bk
   
 
 

Periodni sistem
Znane lastnosti
Ime, znak, število berkelij, Bk, 97
Kemijska vrsta aktinoidi
perioda, blok 7, f
Izgled unknown; probably kovinski,
srebrnkasto bel ali siv
Atomska teža [247] a. e. m.
Elektronska konfiguracija [Rn] 5f9 7s2
e- na energijski nivo 2,8,18,32,27,8,2
Agregatno stanje trdno
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
245Bk {sint.} 4,94 d ε
ε
0,810
6,455
245Cm
241Am
246Bk {sint.} 1,8 d α
ε
6,070
1,350
242Am
246Cm
247Bk {sint.} 1380 let α 5,889 243Am
248Bk {sint.} >9 let α 5,803 244Am
249Bk {sint.} 320 d α
SF
β-
5,526
 
0,125
245Am


 
249Cf

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97. Ta radioaktivni kovinski element iz skupine aktinoidov so najprej sintetizirali z obstreljevanjem americija z delci alfa (ioni helija) in ga poimenovali po kalifornijskem mestu Berkeley. Berkelij je bil peti sintetizirani transuranski element.

Pomembne lastnostiUredi

Količine berkelija-249 (razpolovni čas 314 dni), ki jih je moč tehtati, omogočajo odkritje nekaterih lastnosti s pomočjo makroskopskih količin. Leta 2004 berkelij še ni bil izoliran v svoji elementarni obliki, vendar domnevajo, da je srebrna kovina, ki pri povišanih temperaturah na zraku zlahka oksidira in je topna v raztopinah mineralnih kislin. Za identifikacijo različnih spojin berkelija se uporabljajo tehnike loma žarkov X; z njimi je moč odkriti berkelijev dioksid (BkO2), berkelijev fluorid (BkF3), berkelijev oksiklorid (BkOCl), in berkelijev triokxid (BkO3). Leta 1962 so izolirali vidno količino berkelijevega klorida, ki je tehtala 3 milijardinke grama. To je bila prva vidna količina čiste berkelijeve spojine.

Kot drugi aktinoidi se tudi berkelij kopiči v okostnih tkivih. Ta element nima znane rabe izven temeljnih raziskav in ne igra nobene biološke vloge.

ZgodovinaUredi

Berkelij so prvič sintetizirali Glenn Theodore Seaborg, Albert Ghiorso, Stanley G. Thompson, in Kenneth Street mlajši s Kalifornijske univerze v Berkeleyju, ZDA, decembra 1949. Skupina je uporabila ciklotron za obstreljevanje miligramske tarče americija-241 z delci alfa in s tem pridobila berkelij-243 (razpolovna doba 4 ure in pol) in dva prosta nevtrona. Pozneje so sintetizirali še berkelij-249, enega od najdlje živeč izotopov tega elementa (razpolovni čas 320 dni) tako, da so tarčo iz kirija-244 izpostavili močnemu žarku nevtronov.

IzotopiUredi

Podrobneje je opisano 19 radioizotopov berkelija, najstabilnejši od njih so Bk-247 z razpolovno dobo 1380 let, Bk-248 z razpolovno dobo več kot 9 let in Bk-249 z razpolovno dobo 320 dni. Vsi ostali radioaktivni izotopi imajo razpolovne dobe krajše od 5 dni, večina od njih celo krajše od 5 ur. Ta element ima tudi dve stanji meta, najstabilnejše je Bk-248m (t½ 23,7 ur). Atomska teža izotopov berkelija je med 235,057 a. m. e. (Bk-235) do 254,091 a. m. e. (Bk-254).

Zunanje povezaveUredi