Terbij

Terbij, ₆₅Tb
Terbij
Izgovarjava	IPA: [ˈɛːrbij]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Tb)	158,925354(8)
Terbij v periodnem sistemu
	gadolinij ← terbij → disprozij
Vrstno število (Z)	65
Skupina	skupina n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f9 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 27, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1356 °C
Vrelišče	3123 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,23 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	7,65 g/cm3
Talilna toplota	10,15 kJ/mol
Izparilna toplota	391 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	28,91 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,2 (?)
Ionizacijske energije	1.: 565,8 kJ/mol ; 2.: 1110 kJ/mol ; 3.: 2114 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 177 pm
Kovalentni polmer	194±5 pm
	Spektralne črte terbija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2620 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	pri s.t. α, poly: 10,3 µm/(m·K)
Toplotna prevodnost	11,1 W/(m·K)
Električna upornost	α, poly: 1,150 µΩ·m pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik pri 300 K
Magnetna susceptibilnost	+146,000·10−6 cm3/mol (273 K)
Youngov modul	α form: 55,7 GPa
Strižni modul	α form: 22,1 GPa
Stisljivostni modul	α form: 38,7 GPa
Poissonovo razmerje	α form: 0,261
Trdota po Vickersu	450–865 MPa
Trdota po Brinellu	675–1200 MPa
Številka CAS	7440-27-9
Zgodovina
Poimenovanje	po Ytterby (Švedska), kjer so ga izkopali
Odkritje in prva izolacija	Carl Gustaf Mosander (1843)
Najpomembnejši izotopi terbija
β−	158Dy
	Kategorija: Terbij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65. Je srebrnkasto-siva redkozemeljska kovina, ki jo je moč kovati in raztezati, ter dovolj mehka, da jo je moč rezati z nožem. Na zraku je zmerno stabilen. Obstajata dve kristalni modifikatiji, transformacijska temperatura med obema je 1289 °C.

ZgodovinaUredi

Terbij je leta 1843 odkril švedski kemik Carl Gustaf Mosander, ki ga je zaznal kot nečistočo v itrijevem oksidu Y₂O₃ in poimenoval po švedski vasi Ytterby. V čisti obliki ga niso izolirali vse do nedavnih izboljšav tehnik za izmenjavo ionov.

SkliciUredi

↑ Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezaveUredi

Poglejte si besedo terbij ali Terbij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Terbij

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[Cloke1993-2] Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]