Kreta

Kreta (starogrško Κρήτη; Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov). Po podatkih iz leta 2005 ima dobrih 623.000 prebivalcev. Je pretežno gorat otok, najvišji vrh Timios Stavro v pogorju Oros Idi Psiloritis meri 2456 mnm. Razdeljen je na štiri prefekture (Nomos Chanion, Nomos Rethimnis, Nomos Irakliou in Nomos Lassithiou).

Kreta

Domače ime: Κρήτη
NASA slika Krete
Geografija
Lega	Vzhodno Sredozemsko morje
Koordinati	35°12.6′N 24°54.6′E
Površina	8.450 km2 (88)
Najvišja nadm.višina	2.456 m
Uprava
Grčija
Regija	Kreta
Demografija
Demonim	Kretčani
Prebivalstvo	636.504
Gostota	75,3 preb./km2
Dodatne informacije
Časovni pas	GMT +2

Glavno in upravno središče otoka je od 70. let 20. stoletja Heraklion, ki leži na severni obali otoka in je s približno 170.000 prebivalci peto največje grško mesto. S trajektom je povezan s Pirejem na celini. Ostala večja mesta in turistično pomembnejši kraji na otoku so še Hania, ki je najstarejše kretsko mesto, Réthimnon, Malia, Agios Nikolaos, Elounda, Sitia, Spili, AIerapetra, Palaiokhora, Anogia, Hora Sfakión, Loutro, pa tudi Pánormos, Knossós, Avía Roumeli, (K)Hárkás, Mokhós, Neápolis, Palaiokastrón, Mírtos, Íerapetra, Timbákion, Spílion, Mokhós, (K)havousi, Zákros, Ano Arkhánai, Márathos, Kolimbári, Kámbos, Kastélli, ...

Na otoku so tri letališča, ki se nahajajo pri Hanii, Heraklionu in Sitii. Po severni strani Krete poteka glavna otočna hitra cesta, ostala naselja pa so povezana večinoma z asfaltiranimi regionalnimi cestami.

Temeljni gospodarski panogi otočanov sta v poletnih mesecih turizem, preko celotnega leta pa pridelava sadja in zelenjave ter pridobivanje oljčnega olja (na celotnem otoku raste med 30 in 40 milijonov oljk, zato na Kreti pridelajo 4% vse svetovne proizvodnje tega olja).

Turistično najbolj obiskani kraji na Kreti so:

• Samaria (z 18 kilometri najdaljša evropska soteska),
• Knosos (ostanki minojske palače),
• Matala (ribiška vasica, poznana kot nekdanje prebivališče hipijev),
• Vai (plaža, obdana z gozdom dateljnovih palm),
• Gortyna (ostanki rimske naselbine),
• Moni Toplou (samostan grške pravoslavne cerkve).

V bližini Krete je tudi nekaj manjših otokov:

• Dia
• Spinalonga
• Dionisades
• Koufonissi
• Chrissi
• Paximadia
• Gavdhos (najjužnejši grški otok)
• Gavdhopoúla
• Gaidhournísi
• Élasa
• Pondikonísi

Zgodovina

Otok je bil poseljen že zelo zgodaj. Razvila se je cvetoča minojska kultura. Leta 67 pr. n. št. je bil otok priključen rimski provinci Kireniji, v 13. stoletju pa so otok zasedli Benečani, ki so ga imenovali Kandija. Po dolgotrajnem obleganju leta 1669 otok dokončno zavzamejo Osmani. Lokalno prebivalstvo se nato v naslednjih stoletjih v številnih uporih upira osmanski nadvladi. Po letu 1830, po grški osvobodilni vojni, je bil otok še vedno pod oblastjo Osmanskega cesarstva, po Berlinskem kongresu, formalno pa po grško-turški vojni leta 1897 so otoku podelili delno samostojnost. Šele po drugi balkanski vojni in sklenjenem miru v Bukarešti avgusta leta 1913 pa je bil vključen v sestavo današnje Grčije.

Glej tudi

• Minojski izbruh
• Santorini