Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56. Je mehak srebrnkast kovinski element in alkalijska zemeljska kovina, ter se tali pri zelo visoki temperaturi. Barijev oksid največ najdemo v mineralu baritu, samega barija pa zaradi njegove reaktivnosti z zrakom nikoli ne najdemo v čisti obliki. Spojine te kovine se v majhnih količinah uporabljajo kot barve in pri izdelovanju stekla.

Barij, 56Ba
Barium unter Argon Schutzgas Atmosphäre.jpg
Barij
IzgovarjavaIPA: [ˈbaːɾi]
Videzsrebrno siv; z rumenkastim odtenkom[1]
Standardna atomska teža Ar, std(Ba)137,327(7)[2]
Barij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Sr

Ba

Ra
cezijbarijlantan
Vrstno število (Z)56
Skupinaskupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Periodaperioda 6
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[Xe] 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče727 °C
Vrelišče1845 °C
Gostota (blizu s.t.)3,51 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)3,338 g/cm3
Talilna toplota7,12 kJ/mol
Izparilna toplota142 kJ/mol
Toplotna kapaciteta28,07 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 638 765 912 1.115 1.413 1.900
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+1, +2 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 0,89
Ionizacijske energije
  • 1.: 502,9 kJ/mol
  • 2.: 965,2 kJ/mol
  • 3.: 3600 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 222 pm
Kovalentni polmer215±11 pm
Van der Waalsov polmer268 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte barija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za barij
Hitrost zvoka tanka palica1620 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek20,6 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost18,4 W/(m·K)
Električna upornost332 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost+20.6·10−6 cm3/mol[4]
Youngov modul13 GPa
Strižni modul4,9 GPa
Stisljivostni modul9,6 GPa
Mohsova trdota1,25
Številka CAS7440-39-3
Zgodovina
OdkritjeCarl Wilhelm Scheele (1772)
Prva izolacijaHumphry Davy (1808)
Najpomembnejši izotopi barija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
130Ba 0,11% (0,5–2,7)×1021 let εε 130Xe
132Ba 0.10% stabilen
133Ba sint.] 10,51 let ε 133Cs
134Ba 2,42% stabilen
135Ba 6,59% stabilen
136Ba 7,85% stabilen
137Ba 11,23% stabilen
138Ba 71,70% stabilen
Kategorija Kategorija: Barij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnostiUredi

Barij je kovinski element, kemijsko podoben kalciju, vendar mehak in v svoji čisti obliki srebrno bele barve, podobne svincu. Barij na zraku zlahka oksidira in je zelo reaktiven z vodo ali alkoholom, ki ga raztapljata. Nekatere spojine tega elementa so zanimive zaradi njihove visoke specifične teže, denimo barijev sulfat Ba(SO4), v naravi znan kot mineral barit, imenovan tudi težec.

Uporaba v industrijiUredi

Obstaja le malo možnosti uporabe barija v industrijske namene. Je sestavina YBCO (visokotemperaturni superprevodnik), uporablja se kot dodatek jeklu in litemu železu, saj zmanjšuje velikost ogljikovih zrn v mikrostrukturi kovine.

Barijeve spojine se dodaja raketam za ognjemet, saj le-ta tako pridobi zeleno barvo.

SkliciUredi

  1. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8.
  2. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.