Wikipedija

Nobelij

Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102. Je zelo radioaktiven element.

Nobelij, 102No
Nobelij
IzgovarjavaIPA: [nɔˈbeːlij]
Masno število[259]
Nobelij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Yb
↑
No
↓
(Uph)
mendelevij ← nobelij → lavrencij
Vrstno število (Z)102
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 5f14 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPsolid (predvideno)[1]
Tališče827 °C (predvideno)[1]
Gostota (blizu s.t.)9,9(4) g/cm3 (predvideno)[2]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,3 (predvideno)[3]
Ionizacijske energije
  • 1.: 639[4] kJ/mol
  • 2.: 1254,3 kJ/mol
  • 3.: 2605,1 kJ/mol
  • (vse razen prvega ocenjeno)
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna struktura ​ploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za nobelij

(predvideno)[2]
Številka CAS10028-14-5
Zgodovina
Poimenovanjepo Alfred Nobel
OdkritjeJoint Institute for Nuclear Research (1966)
Najpomembnejši izotopi nobelija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
253No sint. 1,6 min 80% α 249Fm
20% β+ 253Md
254No sint. 51 s 90% α 250Fm
10% β+ 254Md
255No sint. 3,1 min 61% α 251Fm
39% β+ 255Md
257No sint. 25 s 99% α 253Fm
1% β+ 257Md
259No sint. 58 min 75% α 255Fm
25% ε 259Md
<10% SF
Kategorija Kategorija: Nobelij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Lide, David R., ur. (2003). CRC Handbook of Chemistry and Physics (84th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0484-9.
  2. ↑ 2,0 2,1 Fournier, Jean-Marc (1976). »Bonding and the electronic structure of the actinide metals«. Journal of Physics and Chemistry of Solids. 37 (2): 235–244. Bibcode:1976JPCS...37..235F. doi:10.1016/0022-3697(76)90167-0.
  3. ↑ Dean, John A., ur. (1999). Lange's Handbook of Chemistry (15 izd.). McGraw-Hill. Section 4; Table 4.5, Electronegativities of the Elements.
  4. ↑ https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.8b09068
 

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nobelij&oldid=5505683«