Wikipedija

Trdnina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Klasifikacija trdne snovi - glede na geometrijsko pravilnost mreže:

  1. amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
  2. kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. defekti[1][2][3] , ki so lahko:
    • točkovni (0-D)
    • linijski (1-D)
    • površinski (2-D)
    • prostorninski (3-D)[4][5]
Stub icon

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Stub icon

Ta članek o fiziki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ "Iowa State University of Science and Technology" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2018-03-29.
  2. ↑ "The University of Virginia".
  3. ↑ "Materials Science & Engineering at UC Berkeley" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2018-09-21. Arhivirano 2018-09-21 na Wayback Machine.
  4. ↑ "National Programme on Technology Enhanced Learning (NPTEL), India" (PDF).
  5. ↑ "he University of Tennessee, Knoxville" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2018-07-28. Arhivirano 2018-07-28 na Wayback Machine.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trdnina&oldid=5967173«