Wikipedija

Bakrena doba

Triperiodni sistem
Holo-
cen 		Zgodovinske dobe
Latenska doba   Proto-
zgodovina
Halštatska doba
Železna doba
  Starejša  
Srednja
Mlajša
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Starejši Pra-
zgodovina
Srednji
Mlajši
Mezolitik
Epipaleo- litik 		Starejši
Srednji
Mlajši
Pleis-
tocen 		Paleolitik Starejši
Srednji
Mlajši
Kamena doba

Bakrena doba (angleščina: Chalcolithic, grščina: χαλκός khalkós, "baker" in λίθος Lithos, "kamen") je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "bron"), je faza bronaste dobe, preden je bilo ugotovljeno, da je dodajanje kositra bakru oblikovalo težji bron. Bakrena doba je bila sprva definirana kot prehod med neolitikom in bronasto dobo. Vendar, ker je značilna uporaba kovin, bakrena doba šteje kot del bronaste dobe namesto kamene dobe.

Arheološko najdišče Belovode na gori Rudnik v Srbiji, blizu Gornjega Milanovca, vsebuje najstarejše varno datirane dokaze obdelave bakra pri visoki temperaturi, iz 5000 let pred našim štetjem.

Za to obdobje je značilno:

  • uporaba bakra
  • obdobje mostiščarstva in koliščarstva
  • v Sloveniji poselitev ljubljanskega barja
  • metalurška in tesarska dejavnost
  • delitev dela
  • razslojitev in vojaška aristokracija
Painting of a Copper Age walled city, Los Millares, Iberia

Izvor imenaUredi

Več imen je posledica več prepoznanj obdobja. Prvotni izraz "Bronasta doba" pomeni, da se je bodisi baker ali bron uporabljal kot glavna trda snov za izdelavo orodja in orožja. Leta 1881 je John Evans ugotovil, da je bila uporaba bakra pogosto pred uporabo brona in da je razlikovanje med prehodno bakreno dobo in bronasto dobo pravilna. On ni vključeval to prehodno obdobje v tripartitnem sistemu zgodnje, srednje in pozne bronaste dobe ampak ga je postavil na začetek izven njega. On ga ni, vendar pa ga predstavljajo kot četrto dobo, vendar se je odločil, da ohrani tradicionalno tri kovinske dobe.

Leta 1884 je Gaetano Chierici, morda po zgledu Evansa, dobo preimenoval v italijansko Eneo-litica ali "Bronast-kamen" tranzicijo. Ta stavek ni bil nikoli mišljen, da pomeni, da je bilo obdobje, v katerem so bili uporabljeni tako bron kot kamen. Za bakreno dobo je značilna uporaba bakra, poleg brona. Poleg tega so kamen še naprej uporabljali v celotni tako bronasti in železni dobi. Litica preprosto ime za kameno dobo kot točka, od katere dalje se je začela tranzicija in ni druge -lithic dobe. Eneolitik ni bila nikoli del kamene dobe, ki se je dokončno končala v trenutku, ko je prvi talilnici uspelo prvič pridobiti baker iz bakrove rude.

Nato uporabijo britanski znanstveniki bodisi Evansovo Copper Age ali izraz Eneolitik (ali Aeneolithic), prevod Chiericijevega eneo-litica. Po nekaj letih so se v literaturi Pojavile številne pritožbe, da Eneolitik za nevajeno oko prinaša zmedo. Okoli leta 1900 so mnogi pisatelji začeli nadomeščati "bakren" za eneolitik, da bi se izognili lažni delitvi. Danes se bakrena doba, eneolitik in chalcolithic uporabljajo kot sopomenke za pomen izvirne Evansove definicije za bakreno dobo.

Obdobje je prehodno, vendar ne zunaj tradicionalnih kovinskih dob. Analiza kamnitega orodja zbranega iz mest na teheranski planoti v Iranu je pokazala učinke uvedbe bakrene tehnologije na že vzpostavljen sistem lithic obrtnikov specialistov in surovin. Mreže izmenjave in specializirane predelave in proizvodnje, ki so se razvile v času neolitika, so propadle v času bakrene dobe (c 4500-3500 pr.n.št.) in bile nadomeščene z uporabo lokalnih materialov s predvsem gospodinjsko osnovno proizvodnjo kamnitih orodij. [1] Zdi se, da baker na začetku ni bil široko izkoriščan in da so se prizadevanja v kombinaciji s kositrom in drugimi kovinami začela precej prej, zaradi česar je težko razlikovati različne bakrene kulture od kasnejših obdobij. Meja med bakreno in bronasto dobo je nejasna, vse odtlej ko so zlitine v ali iz uporabe zaradi neredne dobave kositra.

Pojav metalurgije je morda prvič prišel v rodovitni polmesec, kar je privedlo do bronaste dobe v 4. tisočletju pred našim štetjem (tradicionalni pogled), čeprav so najdbe iz kulture Vinča v Evropi, zdaj varno datirane nekoliko prej kot tiste iz rodovitnega polmeseca. Neodvisen izum bakra in taljenje brona se je najprej razvil pri andskih civilizacijah v Južni Ameriki in se kasneje razširil po morju s trgovanjem pri mezoameriških civilizacijah v Zahodni Mehiki.

Literatura evropske arheologije se na splošno izogiba uporabi "bakrene", medtem ko jo redno uporabljajo arheologi Bližnjega vzhoda. Bakrena doba na Bližnjem vzhodu in Kavkazu se je začela v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajala približno tisočletje, preden je prišlo do zgodnje bronaste dobe. Prehod iz Evropske bakrene dobe do bronaste dobe se v Evropi pojavlja približno v istem času, med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pred našim štetjem.

Po mnenju Parpola [2], keramične podobnosti med Indsko civilizacijo, južnim Turkmenistanom in severnim Iranom med 4300-3300 pr. n. št. v času bakrene dobe kažejo precejšnjo mobilnost in trgovino.

EvropaUredi

Glavni članek: Bakrena doba v Evropi.

Arheološko najdišče v Srbiji vsebuje najstarejše varno datirane dokaze iz bakra narejenega pri visoki temperaturi, izpred 7500 let. Najdba iz junija 2010 razširja znan zapis taljenja bakra za približno 800 let in predlaga, da so taljenje bakra morda izumili v ločenih delih Azije in Evrope v tistem času in se ni širilo iz enega samega vira. V Srbiji so našli bakreno sekiro v Prokuplju, kar kaže, da so ljudje uporabljali kovine v Evropi 7500 let nazaj (~ 5.500 pred našim štetjem), torej mnogo let prej, kot so verjelo doslej. [3] Znanje o uporabi bakra je bilo veliko bolj razširjeno kot kovina sama. Evropska kultura bojne sekire je uporabljala kamnite sekire po vzoru na bakrene, celo imitacijo ornamenta vklesanega v kamen. [4] Ötzi, mumijo, ki je bila najdena v Ötztal v Alpah leta 1991 in katere ostanki so bili datirani okoli 3300 pred našim štetjem, so našli z Mondsee bakreno sekiro. (Skupina Mondsee je neolitska avstrijska koliščarska kultura iz obdobja od okoli 3800-2800 pr. n. št., posebnega pomena zaradi svoje proizvodnje značilnega "Mondsee-bakra" (arzenova bronza), očitno prva v srednji Evropi, ki je posnemala srbsko Vinča kulturo).

 
Bakrenodobni rudnik v dolini Timna, puščava Negev, Izrael

Primeri bakrene kulture v Evropi so hvarska kultura na hrvaški obali in otokih ali Vila Nova de Sao Pedro in Los Millares na Iberskem polotoku. [5] Lončenina Kulture zvončastih čaš je bila ugotovljeno na obeh lokacijah, datirana več stoletij po začetku izdelave bakra. Kultura zvončastih čaš se zdi, da je razširila bakreno in bronasto tehnologijo v Evropi, skupaj z indoevropskimi jeziki. [6]

Južna AzijaUredi

Prebivalci Mehrgarha v Pakistanu so izdelovali orodje iz lokalne bakrove rude (rude, ki se je uporabljala kot pigment) med 7700-3300 pr. n. št. Lokacija Nausharo je datirana pred 4500 leti, v lončarski delavnici v provinci Balučistan, Pakistan, so odkrili 12 lopatic ali fragmentov rezin. Dimenzije teh lopatic so: dolžina 12-18 cm, širina 12-20 mm in relativno tanka debelina. Arheološki poskusi kažejo, da so bila ta rezila narejena z bakrenim odlitkom in so delovala kot orodje lončarju za rezanje in oblikovanje nežgane lončenine. Petrografska analiza kaže lokalno lončarsko proizvodnjo, razkriva pa tudi, da je obstoj nekaj eksotične črno poslikane lončenine iz doline Inda. [7]

Vzhodna AzijaUredi

V 5. tisočletju pr. n. št. so se bakreni artefakti začeli pojavljati v vzhodni Aziji, kot sta Jiangzhai in Hongshan kulturi, toda te kovinske najdbe niso bile pogoste.

Bližnji vzhodUredi

Dolina Timna vsebuje dokaze o rudarstvu bakra pred 9.000 do 7.000 leti. Proces tranzicije od neolitika do bakrene dobe na Bližnjem vzhodu je označen v arheoloških združbi kamnitega orodja z upadom visoke kakovosti surovin in uporabe. Ta dramatičen premik je viden v celotni regiji, vključno na teheranski planoti v Iranu. Analiza šestih arheoloških najdišč je določila izrazito negativen trend ne samo v kakovost materiala, temveč tudi v estetskih oblikah lithic artefaktov. Fazeli na primer uporablja te rezultate kot dokaz izgube specializacije obrti, ki jo je povzročila povečana uporaba bakrenih orodij. [8]

AfrikaUredi

Severna Afrika in dolina reke Nil je uvozila železno tehnologijo iz Bližnjega vzhoda in sledila bližnje-vzhodnim smernicam razvoja od bronaste dobe in železne dobe. Železna in bronasta doba sta se istočasno pojavili v večjem delu Afrike. Najzgodnejše datiranje železa v podsaharski Afriki je 2500 pred našim štetjem na Egaro, zahodno od masiva Termit, zaradi česar je sodobno Bližnjem vzhodu. [9] Datum Egaro je sporen za arheologe, zaradi uporabljene metode za dosego tega cilja. [10] Datum 1500 pr. n. št. je široko sprejet.

V regiji gorovja Aïr v Nigru poznamo neodvisen razvoj taljenja bakra med 3000-2500 pr. n. št.. Proces ni bil v razvitem stanju, kar pomeni, da jim taljenje ni bilo tuje. Zrelo je postalo okoli 1500 pred našim štetjem. [11]

AmerikiUredi

Izraz se uporablja tudi za ameriške civilizacije, ki so že uporabljale baker in bakrove zlitine tisoče let pred Evropskimi migracijami. Poleg kultur iz Andov in Mezoamerike, je kompleks Old Copper, ki se nahaja v današnjem Michiganu in Wisconsinu v ZDA, uporabljal baker za orodje, orožje in druge potrebščine. Vendar pa ni bilo najdenih nobenih dokazov za taljenje ali legiranje, saj so predmeti kovani v obliko. Artefakti iz teh območij so bili datirani med 4000-1000 pred našim štetjem, zaradi česar so te lokacije med najstarejšimi bakrenimi v celotnem svetu. [12]

SkliciUredi

  1. ↑ Fazeli, H.; Donahue, R.E.; Coningham, R.A.E. (2002). »Stone Tool Production, Distribution and Use during the Late Neolithic and Chalcolithic on the Tehran Plain, Iran«. Journal of Persian Studies. 40: 1–14. JSTOR 4300616.
  2. ↑ A.Parpola, 2005
  3. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2019. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
  4. ↑ J. Evans, 1897
  5. ↑ C.M.Hogan, 2007
  6. ↑ D.W.Anthony, The Horse, the Wheel and Language|The Horse, The Wheel and Language: How Bronze-Age riders from the Eurasian steppes shaped the modern world (2007).
  7. ↑ Méry, S; Anderson, P; Inizan, M.L.; Lechavallier, M; Pelegrin, J (2007). »A pottery workshop with flint tools on blades knapper with copper at Nausharo (Indus civilisation ca. 2500 BC)«. Journal of Archaeological Sciences. 34 (7): 1098–1116. doi:10.1016/j.jas.2006.10.002.
  8. ↑ Fazeli, H.; Donahue, R.E; Coningham, R.A.E (2002). »Stone Tool Production, Distribution and use during the Late Neolithic and Chalcolithic on the Tehran Plain, Iran«. Iran. 40: 1–14. doi:10.2307/4300616. Pridobljeno 27. novembra 2014.
  9. ↑ IRON IN AFRICA: REVISING THE HISTORY(2002). Unesco.
  10. ↑ Iron in Sub-Saharan Africa Arhivirano 2020-02-02 na Wayback Machine. — by Stanley B. Alpern (2005). pp. 71
  11. ↑ Ehret, Christopher (2002). The Civilizations of Africa. Charlottesville: University of Virginia, pp. 136, 137 ISBN 0-8139-2085-X.
  12. ↑ T.C.Pleger, 2000

ReferenceUredi

  • Bogucki, Peter (2007). »Copper Age of Eastern Europe«. The Atlas of World Archaeology. London: Sandcastle Books. str. 66..
  • Evans, John (1897). The Ancient Stone Implements, Weapons and Ornaments of Great Britain. London: Longmans, Green, and Company. str. 197..
  • Hogan, C. Michael (2007) Los Silillos, The Megalithic Portal, ed. A. Burnham [1]
  • Pleger, T. C. (2002). »A Brief Introduction to the Old Copper Complex of the Western Great Lakes: 4000-1000 BCE«. Proceedings of Twenty-seventh Annual Meeting of Forest History Association of Wisconsin. Oconto, Wisconsin: Forest History Association of Wisconsin.
  • Possehl, Gregory L. (1996). Mehrgarh in Oxford Companion to Archaeology, edited by Brian Fagan. Oxford University Press.

Zunanje povezaveUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bakrena doba.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bakrena_doba&oldid=5999269«