Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32. Clemens Winkler ga je odkril 6. februarja 1886.

Germanij, 32Ge
Sivkast sijoč blok z neenakomerno porezano površino
Germanij
IzgovarjavaIPA: [gɛɾˈmaːni]
Videzsivkasto bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ge)72,630(8)[1]
Germanij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Si

Ge

Sn
galijgermanijarzen
Vrstno število (Z)32
Skupinaskupina 14 (ogljikova skupina)
Periodaperioda 4
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 4
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče938,25 °C
Vrelišče2833 °C
Gostota (blizu s.t.)5,323 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)5,60 g/cm3
Talilna toplota36,94 kJ/mol
Izparilna toplota334 kJ/mol
Toplotna kapaciteta23,222 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.371 1.541 1.750 2.014 2.360 2.831
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−4 −3, −2, −1, 0,[2] +1, +2, +3, +4 (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,01
Ionizacijske energije
  • 1.: 762 kJ/mol
  • 2.: 1537,5 kJ/mol
  • 3.: 3302,1 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 122 pm
Kovalentni polmer122 pm
Van der Waalsov polmer211 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte germanija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturadiamantna kubična
Diamond cubic kristalna struktura za germanij
Hitrost zvoka tanka palica5400 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek6,0 µm/(m·K)
Toplotna prevodnost60,2 W/(m·K)
Električna upornost1 Ω·m (pri 20 °C)
Prepovedani pas0,67 eV (pri 300 K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost−76,84·10−6 cm3/mol[4]
Youngov modul103 GPa[5]
Strižni modul41 GPa[5]
Stisljivostni modul75 GPa[5]
Poissonovo razmerje0,26[5]
Mohsova trdota6,0
Številka CAS7440-56-4
Zgodovina
Poimenovanjepo Germaniji, domovini njegovega odkritelja
PredictionDimitrij Mendelejev (1869)
OdkritjeClemens Winkler (1886)
Najpomembnejši izotopi germanija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
68Ge sint. 270,95 d ε 68Ga
70Ge 20,52% stabilen
71Ge sint. 11,3 d ε 71Ga
72Ge 27,45% stabilen
73Ge 7,76% stabilen
74Ge 36,7% stabilen
76Ge 7,75% 1,78×1021 y ββ 76Se
Kategorija Kategorija: Germanij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Germanij je bleščeč, trden, sivkasto-bel metaloid, ki ima podobne kemijske lastnosti kot kositer. Tvori številne organometalske spojine in je pomemben polprevodniški material za izdelavo tranzistorjev in fotodetektorjev.

Germanij ima kovinski sij in enako kristalno strukturo kot diamant. Poleg tega je treba opozoriti, da je germanij polprevodnik, z električnimi lastnosti nekje med kovinami in izolatorji. V svoji čisti obliki je ta metaloid krhek kristalin, svoj lesk pa obdrži na zraku tudi pri sobni temperaturi. Tehnike conskega refiniranja so pripeljale do tega, da lahko danes izdelajo kristalinski germanij za polprevodnike, ki ima en nečisti del na 1010 čistih.

SkliciUredi

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. "New Type of Zero-Valent Tin Compound". Chemistry Europe. 27 August 2016.
  3. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 "Properties of Germanium". Ioffe Institute.

Zunanje povezaveUredi

Glej tudiUredi