Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Kobalt, 27Co
kobaltovi koščki
Kobalt
IzgovarjavaIPA: [ˈkoːbalt]
Videztrda sijajna kovina modrikasto sive barve
Standardna atomska teža Ar, std(Co)58,933194(3)[1]
Kobalt v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Co

Rh
železokobaltnikelj
Vrstno število (Z)27
Skupinaskupina 9
Periodaperioda 4
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Ar] 3d7 4s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 15, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1495 °C
Vrelišče2927 °C
Gostota (blizu s.t.)8,90 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)8,86 g/cm3
Talilna toplota16,06 kJ/mol
Izparilna toplota377 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,81 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.520 1.690 1.892 2.150 2.482 2.925
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5[2] (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,88
Ionizacijske energije
  • 1.: 760,4 kJ/mol
  • 2.: 1648 kJ/mol
  • 3.: 3232 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 125 pm
Kovalentni polmerNizki spin: 126±3 pm
Visoki spin: 150±7 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte kobalta
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za kobalt
Hitrost zvoka tanka palica4720 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek13,0 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost100 W/(m·K)
Električna upornost62,4 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevferomagnetik
Youngov modul209 GPa
Strižni modul75 GPa
Stisljivostni modul180 GPa
Poissonovo razmerje0,31
Mohsova trdota5,0
Trdota po Vickersu1043 MPa
Trdota po Brinellu470–3000 MPa
Številka CAS7440-48-4
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaGeorg Brandt (1735)
Najpomembnejši izotopi kobalta
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
56Co sint. 77,27 d ε 56Fe
57Co sint. 271,79 d ε 57Fe
58Co sint. 70,86 d ε 58Fe
59Co 100% stabilen
60Co sint. 5,2714 let β, γ 60Ni
Kategorija Kategorija: Kobalt
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Kobalt je trden feromagneten srebrnkasto-bel element. Njegova Curiejeva temperatura je 1388 K z 1,6~1,7 Bohrovih magnetonov na atom. Pogosto ga povezujejo z nikljem, oba sta tudi značilni sestavini meteorskega železa. Sesalci potrebujejo manjše količine kobaltovih soli. Kobalt-60, umetno pridobljen radioaktivni izotop kobalta, je pomemben radioaktivni slednik in agent za zdravljenje raka. Kobalt ima relativno permeabilnost enako dvem tretjinam železove. Kovinski kobalt je običajno zmes dveh kristalnih struktur - heksagonalnega gostega sklada in ploskovno centrirane kocke. Prehod iz prve kristalne strukture v drugo poteče pri temperaturi 722 K.

Običajni oksidacijski stanji kobalta sta +2 in +3, čeprav najdemo tudi +1.

SkliciUredi

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 1117–1119. ISBN 978-0-08-037941-8.

Zunanje povezaveUredi