Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48. Ta relativno redka, mehka, modrikasto-bela, strupena prehodna kovina se pojavlja v cinkovih rudah in se večinoma uporablja v baterijah.

Kadmij, 48Cd
Cadmium-crystal bar.jpg
Kadmij
IzgovarjavaIPA: [ˈkaːdmi]
Videzsrebrna modrikasto-siva kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Cd)112,414(4)[1]
Kadmij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Zn

Cd

Hg
srebrokadmijindij
Vrstno število (Z)48
Skupinaskupina 12
Periodaperioda 5
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Kr] 4d10 5s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče321,07 °C
Vrelišče767 °C
Gostota (blizu s.t.)8,65 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)7,996 g/cm3
Talilna toplota6,21 kJ/mol
Izparilna toplota99,87 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,020 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 257 310 381 472 594 770
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−2, +1, +2 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,69
Ionizacijske energije
  • 1.: 867,8 kJ/mol
  • 2.: 1631,4 kJ/mol
  • 3.: 3616 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 151 pm
Kovalentni polmer144±9 pm
Van der Waalsov polmer158 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte kadmija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za kadmij
Hitrost zvoka tanka palica2310 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek30,8 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost96,6 W/(m·K)
Električna upornost72,7 nΩ·m (pri 22 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost−19,8·10−6 cm3/mol[3]
Youngov modul50 GPa
Strižni modul19 GPa
Stisljivostni modul42 GPa
Poissonovo razmerje0,30
Mohsova trdota2,0
Trdota po Brinellu203–220 MPa
Številka CAS7440-43-9
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaKarl Samuel Leberecht Hermann in Friedrich Stromeyer (1817)
PoimenovalFriedrich Stromeyer (1817)
Najpomembnejši izotopi kadmija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
106Cd 1,25% stabilen
107Cd sint. 6,5 h ε 107Ag
108Cd 0,89% stabilen
109Cd sint. 462,6 d ε 109Ag
110Cd 12,47% stabilen
111Cd 12,80% stabilen
112Cd 24,11% stabilen
113Cd 12,23% 7,7×1015 let β 113In
113mCd sint. 14,1 let β 113In
IT 113Cd
114Cd 28,75% stabilen
115Cd sint. 53,46 h β 115In
116Cd 7,51% 3,1×1019 let ββ 116Sn
Kategorija Kategorija: Kadmij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnostiUredi

Kadmij je mehka, kovljiva in upogljiva, modrikasto-bela dvovalentna kovina, ki jo zlahka režemo z nožem. Kadmij je v mnogih pogledih podoben cinku, vendar se pojavlja v bolj kompleksnih spojinah.

Najpogostejše oksidacijsko stanje kadmija je +2, čeprav v redkih primerih najdemo tudi +1.

UporabaUredi

Približno tri četrtine kadmija po svetu uporabljajo za izdelavo električnih baterij (posebno baterij Ni-Cd), večino od preostale četrtine pa v glavnem za barvila, prevleke, in kot stabilizator za plastike. Druge rabe:

SkliciUredi

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezaveUredi