Molibden
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | molibden, Mo, 42 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | prehodne kovine | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 6 (VIB), 5 , d | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 10280 kg/m3, 5,5 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izgled | sivkasto kovinski![]() | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomska teža | 95,94 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer | 145 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 145 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | ni znan | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Kr]4d55s1 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 13, 1 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 2,3,4,5,6 (močna kislina) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgradba mreže | telesno središčna kubična | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (__) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 2896 K (4753 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 4912 K (8382 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 9,38 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 598 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 32 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 3,47 Pa pri 3000 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | __ m/s pri __ K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 2,16 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 250 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 18,7 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 138 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 684,3 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1560 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 2618 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
4. ionizacijski potencial | 4480 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42. Molibden je prehodna kovina. Čista kovina je srebrnkasto bele barve in zelo trdna, ter ima enega od najvišjih vrelišč od vseh čistih elementov. V majhnih količinah je molibden učinkovit za jačanje jekla. Pomemben je tudi v prehrani rastlin in ga najdemo v določenih encimih, vključno s ksantin oksidazo.
BiokemijaUredi
Najpomembnejšo vlogo v živih organizmih ima molibden kot kovinski heteroatom v aktivnem mestu različnih encimov.[1] Je esencialni element za vse aerobne organizme, kjer je sestavni del več kot petdesetih, večinoma bakterijskih, encimov, pomembnih zlasti za presnovo dušikovih in žveplovih spojin. Pri bakterijah in rastlinah je vgrajen v encima nitrat-reduktazo in nitrogenazo, ki omogočata redukcijo nitratov do nitritov in redukcijo elementnega dušika do amonijevih ionov, ki je energijsko zelo potratna in v običajnih pogojih brez učinkovitega katalizatorja ne poteka. Pri sesalcih in ljudeh je molibden prisoten v treh encimih: ksantinoksidazi, aldehid-oksidazi in sulfit-oksidazi. Za vse omenjene encime je značilno, da katalizirajo eno- ali dvoelektronske redoks reakcije, ki so pogosto sklopljene med seboj. Molibden je z izjemo nitrogenaz, kjer je vključen skupaj z železovimi (III) in sulfidnimi ioni v kofaktor molibdoferedoksin, v vseh encimih prisoten kot edini kovinski ion, vgrajen v specifični triciklični molibdenski kofaktor. Motnje v biosintezi molibdenskega kofaktorja, ki so posledica mutacije genov za ustrezne encime, so znane tudi pri ljudeh in so nezdružljive z življenjem.[2]
Količine v telesu in vnosUredi
V človeškem telesu je okoli 0,07 mg molibdena na kilogram telesne teže.[3] Višje koncentracije so v jetrih in ledvicah.[4]
Povprečni dnevni vnos molibdena znaša med 0,12 in 0,2424 mg, odvisno od vsebnosti v zaužiti hrani.[5] V svinjskih, ovčjih in govejih jetrih ga je okoli 1,5 ppm, drugi viri z znatno vsebnostjo molibdena so še grah, jajca, sončnična semena, pšenična moka, navadna leča, kumare in žita.[6] Molibdena, zlasti v obliki molibdatnih ionov, zaužijemo z vsakodnevno prehrano bistveno več, kot ga potrebuje organizem, zato dodajanje molibdenovih spojin osnovni prehrani ni smiselno. Pri ljudeh razen v enem dokumentiranem primeru namreč niso znani primeri pomanjkanja samega elementa, prav tako pa pri koncentracijah, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, niso bili opaženi specifični toksični učinki.[2]
SkliciUredi
- ↑ Mendel, Ralf R. (2013). "Chapter 15 Metabolism of Molybdenum". V Banci, Lucia (Ed.) (ur.). Metallomics and the Cell. Metal Ions in Life Sciences. 12. Springer. doi:10.1007/978-94-007-5561-10_15. ISBN 978-94-007-5560-4.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link) elektronska knjiga: ISBN 978-94-007-5561-1 ISSN 1559-0836 elektronska knjiga: ISSN 1868-0402
- ↑ 2,0 2,1 Obreza A. (2008). Molibden kot pomemben element v sledovih. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 1, str. 16-20.
- ↑ Holleman, Arnold F.; Wiberg, Egon (2001). Inorganic chemistry. Academic Press. str. 1384. ISBN 0-12-352651-5.
- ↑ Considine, Glenn D., ur. (2005). "Molybdenum". Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. New York: Wiley-Interscience. str. 1038–1040. ISBN 978-0-471-61525-5.
- ↑ Coughlan, M. P. (1983). "The role of molybdenum in human biology". Journal of Inherited Metabolic Disease. 6: 70–77. doi:10.1007/BF01811327. PMID 6312191.
- ↑ Emsley, John (2001). Nature's Building Blocks. Oxford: Oxford University Press. str. 262–266. ISBN 0-19-850341-5.
Zunanje povezaveUredi
Poglejte si besedo molibden ali Molibden v Wikislovarju, prostem slovarju. |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Molibden |