Baker

Za druge pomene glej Baker (razločitev).

nikelj – baker – cink Cu Ag       Celotna tabela
Splošno
Ime, simbol, vrstno število	baker, Cu, 29
Kemijska vrsta	prehodna kovina
Skupina, perioda, blok	11, 4, d
Gostota, trdota	8920 kg/m3, 3,0
Videz	bakren, kovinski
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa	63,536 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan)	135 (145) pm
Kovalentni polmer	138 pm
van der Waalsov polmer	140 pm
Elektronska konfiguracija	[Ar]3d104s1
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 1
Oksidacijska stanja (oksid)	2,1 (rahlo bazičen)
Kristalna struktura	kubična, ploskovno centrirana
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno (__)
Tališče	1357,6 K (1084,45 °C)
Vrelišče	2840 K (2566,9 °C)
Molski volumen	7,11 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota	300,3 kJ/mol
Talilna toplota	13,05 kJ/mol
Parni tlak	0,0505 Pa pri 1358 K
Hitrost zvoka	3570 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	1,9 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	380 J/(kg · K)
Električna prevodnost	59,6 106/(m*ohm)
Toplotna prevodnost	401 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	745,5 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1957,9 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	3555 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	5536 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 63Cu 69,17 % Cu je stabilen z 34 nevtroni 64Cu {sint.} 12,7 h ε 1,675 64Ni 64Cu {sint.} 12,7 h β- 0,579 64Zn 65Cu 30,83 % Cu je stabilen z 36 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Baker

Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

Pridobivanje

Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru. V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.

Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let. Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.

Uporaba

Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:

• bakrena žica, električni vodniki, električni kabli, valovodi;
• bakrena vodovodna napeljava;
• držala na vratih in drugi hišni inventar;
• kiparstvo: Newyorški Kip svobode, na primer, vsebuje 81,3 tone bakra;
• elektromagneti;
• motorji, še posebej elektromotorji;
• Wattov parni stroj;
• električni releji, električni razdelilniki in stikala;
• vakuumske cevi, katodne cevi in magnetroni v mikrovalovnih pečicah;
• valovna vodila za mikrovalovno sevanje;
• v zadnjem času narašča raba bakra v integriranih vezjih, kjer zaradi svoje izvrstne prevodnosti nadomešča aluminij;
• kot sestavina kovancev - v evrocentih je uporabljena legura, imenovana Nordijsko zlato, ki vsebuje 89 % bakra, 5 % aluminija, 5 % cinka in 1 % kositra;
• v kuhinjski posodi, kot v ponvah;
• večina posrebrenega jedilnega pribora (noži, vilice, žlice) vsebuje nekaj bakra;
• kot sestavina keramičnih loščil
• glasbeni inštrumenti, posebno pihala;
• kot biostatična površina v bolnišnicah in kot zaščita ladij proti naselitvi školjk;
• spojine, kot je Fehlingova raztopina se rabijo v kemiji;
• bakrov (II) sulfat se uporablja kot strup in čistilo vode;
• Pri izdelavi nakita se je že od najstarejših časov uporabljal tudi baker, tudi v današnjem času se uporablja baker za izdelavo cenejšega nakita

Glej tudi

• Medi
• Bron