Predloga:Infopolje helij

Helij, 2He
Helij
IzgovarjavaIPA: [ˈhɛːlij]
Videzbrezbarven plin, ki se sveti megleno sivo (ali rdečeoranžno če se uporabi visoko napetost) v električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(He)4,002602(2)[1]
Helij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Nt

He

Ne
vodikhelijlitij
Vrstno število (Z)2
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 1
Blok  blok s
Razporeditev elektronov1s2
Razporeditev elektronov po lupini2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−272,20 °C (pri 2,5 MPa)
Vrelišče−268,928 °C
Gostota (pri STP)0,1786 g/L
v tekočem stanju (pri TT)0,145 g/cm3
v tekočem stanju (pri TV)0,125 g/cm3
Trojna točka−270,973 °C, 5,043 kPa
Kritična točka−267,9547 °C, 0,22746 MPa
Talilna toplota0,0138 kJ/mol
Izparilna toplota0,0829 kJ/mol
Toplotna kapaciteta20,78 J/(mol·K)[2]
Parni tlak (definirano z ITS-90)
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −271,92 −271,48 −270,67 −268,94
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0
ElektronegativnostPaulingova lestvica: brez podatkov
Ionizacijske energije
  • 1.: 2372,3 kJ/mol
  • 2.: 5250,5 kJ/mol
Kovalentni polmer28 pm
Van der Waalsov polmer140 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte helija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Heksagonalna gosto zložena kristalna struktura za helij
Hitrost zvoka972 m/s
Toplotna prevodnost0,1513 W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost−1,88·10−6 cm3/mol (298 K)[4]
Številka CAS7440-59-7
Zgodovina
Poimenovanjepo Heliju, grškemu bogu Sonca
OdkritjePierre Janssen, Norman Lockyer (1868)
Prva izolacijaWilliam Ramsay, Per Teodor Cleve, Abraham Langlet (1895)
Najpomembnejši izotopi helija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
3He 0,0002 stabilen
4He 99,9998% stabilen
Kategorija Kategorija: Helij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
H ←

i'box H

izo
2
He (U)
→ Li

i'box Li

p · p · u · z
  Nabor podatkov, ki jih bere {{Infopolje Element}}
Ime in identifikatorji
Vrhnja slika (caption, alt)
Izgovorjava
Alotropi (demo)
Skupina (demo)
Perioda (demo)
Blok (demo)
Kategorija (slwiki)
Standardna atomska teža
  najstabilnejši izotop
Pojavljanje v naravi
Faza pri STP
Oksidacijska stanja
Slika spektralne črte
Razporeditev elektronov (cmt, ref)
Term symbol * (cmt, ref)
Wikipodatki *
Symbol etymology (11 non-trivial)
* Se ne uporablja v {{Infopolje Element}}
Glej tudi Kategorija:Podatki za elemente (54)

Sklici

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  3. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Ena od teh referenc je poimenovan sklic. V člankih, ki vsebujejo to predlogo se lahko navajajo kot

  • <ref name = "CIAAW2013" /> za vir iz Atomic weights of the elements 2013 (iz podpredlod uporabljenih v {{Infobox element}})