Barijev oksid
Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.[2]
| |
| Identifikatorji | |
|---|---|
3D model (JSmol)
|
|
| ChemSpider | |
| ECHA InfoCard | 100.013.753 |
PubChem CID
|
|
| RTECS število |
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| BaO | |
| Molska masa | 153.326 g/mol |
| Videz | bela trdna snov |
| Gostota | 5.72 g/cm3, trden |
| Tališče | 1923 °C |
| Vrelišče | ~2000 °C |
| 3.48 g/100 mL (20 °C) 90.8 g/100 mL (100 °C) | |
| Topnost | topen v etanolu, redči mineralne kisline in alkalije; netopen v acetonu in amoniaku |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | kubična, cF8 |
| Prostorska skupina | Fm3m, No. 225 |
| Koordinacijska geometrija |
oktaedrični |
| Termokemija | |
| Standardna molarna entropija S |
70 J·mol−1·K−1[1] |
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
−582 kJ·mol−1[1] |
| Nevarnosti | |
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
škodljiv (Xn) |
| R-stavki (zastarelo) | Predloga:R20/22 |
| S-stavki (zastarelo) | (S2), S28 |
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| Plamenišče | negorljiv |
| Sorodne snovi | |
| Drugi anioni | barijev hidroksid barijev peroksid |
| Drugi kationi | kalcijev oksid stroncijev oksid |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
- 2Ba + O2 → 2BaO
- BaCO3 → BaO + CO2
V reakciji z vodo, barijev oksid tvori barijev hidroksid.
- BaO + H2O → Ba(OH)2
Zelo hitro oksidira do BaO1+x z nastankom iona peroksida. Popolna peroksidacija BaO v BaO2 se pojavi pri zmernih temperaturah, pri visokih temperaturah pa se poveča entropija molekule O2, zato BaO2 razpade na O2 in BaO pri 1175 K.[3]
Uporaba uredi
Barijev oksid se uporablja kot premaz za vroče katode (npr. v katodnih ceveh). Nadomešča tudi svinčev (II) oksid pri proizvodnji nekaterih vrst stekla (npr. optična stekla). Barijev oksid se uporablja tudi kot katalizator pri reakciji etilen oksida in alkoholov, ki poteka med 150 in 200 °C.[4]
Sestava uredi
Barijev oksid nastane s segrevanjem barijevega karbonata s koksom, sajami ali katranom. Prav tako lahko nastane na podlagi termičnega razkroja barijevega nitrata.[5]
Varnostna vprašanja uredi
Barijev oksid je dražljiv. V primeru, da pridemo v kontakt z barijevim oksidom, preko kože, oči ali vdihovanja, povzroči bolečino in rdečino. Nevaren je tudi v primeru zaužitja, saj lahko povzroči slabost, drisko, mišično paralizo, srčno aritmijo ter v skrajnih primerih smrt. Zato je treba v primeru zaužitja takoj poiskati zdravniško pomoč.
Barijevega oksida ni dovoljeno odlagati v okolje, saj je škodljiv za vodne organizme.[6]
Opombe uredi
- ↑ 1,0 1,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles (6 izd.). Houghton Mifflin Company. ISBN 0-618-94690-X.
- ↑ "Compounds of barium: barium (II) oxide". Web Elements. The University of Sheffield. 2007-01-26. http://www.webelements.com/webelements/compounds/text/Ba/Ba1O1-1304285.html. Retrieved 2007-02-22.
- ↑ S.C. Middleburgh, K.P.D. Lagerlof, R.W. Grimes - Accommodation of Excess Oxygen in Group II Oxides http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1551-2916.2012.05452.x/pdf
- ↑ Nield, Gerald; Washecheck, Paul; Yang, Kang (05-04). "United States Patent 4210764". http://www.freepatentsonline.com/4210764.html. Retrieved 2007-02-20.
- ↑ Pradyot Patnaik (2002). Handbook of Inorganic Chemicals. London : McGraw-Hill. ISBN 0-07-049439-8.
- ↑ "Barium Oxide (ICSC)". IPCS. October 1999. Archived from the original on 26 February 2007. http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0778.htm. Retrieved 2007-02-19