Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev. Molekulo sestavljata dva ali več atoma, povezana s kemijsko vezjo; glede na kontekst lahko izraz vključuje ali ne vključuje ionov, ki izpolnjujejo to merilo.[1][2][3][4][5]. Molekula predstavlja najmanjši nedeljiv delec kemijskega elementa ali spojine, ki ohranja kemijske in fizikalne lastnosti te snovi.

Del molekule DNK.

Lastnost molekul je celoštevilčno razmerje med kemijskimi elementi, ki sestavljajo spojino, kar podaja empirična formula te spojine. Tako je voda vedno sestavljena iz vodika in kisika v razmerju 2:1, etanol pa iz ogljika, vodika in kisika v razmerju 2:6:1. Vendar pa zgolj razmerje med elementi ne podaja popolnega opisa molekule - dimetileter ima na primer enako razmerje kot etanol. Molekule z istimi atomi v enakih razmerjih imenujemo izomeri.

Kemijska formula po drugi strani odraža natančno število atomov, ki sestavljajo molekulo. Iz nje lahko izračunamo molsko maso, ki jo navadno izražamo v atomski enoti mase, enaki eni dvanajstini mase atoma izotopa ogljika 12C.

O konceptih, podobnih molekulam, se razpravlja že od antičnih časov, vendar so se sodobne raziskave narave molekul in njihovih vezi začele v 17. stoletju. Študija molekul, ki so jo sčasoma izpopolnili znanstveniki, kot so Robert Boyle, Amedeo Avogadro, Jean Perrin in Linus Pauling, je danes znana kot molekularna fizika ali molekularna kemija.

EtimologijaUredi

Glede na Merriam-Webster in Online Etymology Dictionary beseda "molekula" izhaja iz latinskega "moles" ali majhne enote za maso. Beseda izhaja iz francoske molécule (1678), iz nove latinščine molecula, pomanjševalnice latinske moles "teža, masa".[6] Beseda, ki se je do poznega 18. stoletja uporabljala le v latinski obliki, je postala priljubljena po uporabi v filozofskih delih Descartesa.[7][8]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo. "{{{title}}}". Compendium of Chemical Terminology Spletna izdaja.
  2. Ebbin, Darrell D. (1990). General Chemistry (3rd izd.). Boston: Houghton Mifflin Co. ISBN 978-0-395-43302-7.
  3. Brown, T.L.; Kenneth C. Kemp; Theodore L. Brown; Harold Eugene LeMay (2003). Chemistry – the Central Science (9th izd.). New Jersey: Prentice Hall. ISBN 978-0-13-066997-1.
  4. Chang, Raymond (1998). Chemistry (6th izd.). New York: McGraw Hill. ISBN 978-0-07-115221-1.
  5. Zumdahl, Steven S. (1997). Chemistry (4th izd.). Boston: Houghton Mifflin. ISBN 978-0-669-41794-4.
  6. "Molekula". Fran - Slovenski etimološki slovar. Fran.si. Pridobljeno dne 2022-09-29.
  7. Harper, Douglas. "molecule". Online Etymology Dictionary. Pridobljeno dne 2016-02-22.
  8. "molecule". Merriam-Webster. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2021. Pridobljeno dne 22 February 2016.

Zunanje povezaveUredi