Skandijeva skupina

(Preusmerjeno s strani 3. skupina periodnega sistema)

V 3. ali skandijevo skupino elementov spadajo elementi iz tretje kolone periodnega sistema elementov.

Skupina 3 v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
IUPAC ime skupine 3
Ime po elementu skandijeva skupina
CAS številka skupine
(ZDA, vzorec A-B-A)
IIIB
stara IUPAC številka
(Evropa, vzorec A-B)
IIIA

↓ Perioda
4
Slika: Skandijevi kristali
Skandij (Sc)
21 Prehodna kovina
5
Slika: Itrijevi kristali
Itrij (Y)
39 Prehodna kovina
6
Slika: Lutecijevi kristali
Lutecij (Lu)
71 Lantanoid
7 Lavrencij (Lr)
103 Aktinoid

Legenda

prvobitni
sintetični element
p · p · u · z

IUPAC ne predpisuje posebne oblike periodnega sistema elementov, zato so za 3. skupino elementov dovoljene različne oblike zapisa. K elementom 3. skupine se iz bloka d (prehodne kovine) vedno prištevata samo skandij (Sc) in itrij (Y), za ostale elemente pa obstajajo štirje dogovori:

  • Prvi dogovor[1] v 3. skupino vključuje lantan (La) in aktinij (Ac), ki sta prva elementa iz razreda lantanoidov oziroma aktinoidov. Oba elementa v svojih najbolj pogostih ionih z nabojem 3+ nimata nobene vsaj delno zapolnjene podorbitale f, zato se obnašata podobno kot elementi iz bloka d.
  • Drugi dogovor[2] v 3. skupino vključuje lutecij (Lu) in lavrencij (Lr), zadnja elementa iz razreda lantanoidov oziroma aktinoidov. Ker imata oba elementa v osnovnem stanju podorbitalo f polno, se obnašata kot prehodni kovini bolj kot drugi lantanoidi in aktinoidi in imata zato lastnosti podobne skandiju in itriju. Za lavrencij so takšne lastnosti samo pričakovane, ker zaradi premajhne količine podatkov še niso potrjene (glej: Razširitev periodnega sistema elementov).

V nekaterih periodnih sistemih[3] spadajo v 3. skupino vsi lantanoidi in aktinoidi ali pa nobeden:

  • Tretji dogovor uvršča v 3. skupino vseh trideset lantanoidov in aktinoidov. Lantanoidi imajo kot elektropozitivne trivalentne kovine zelo sorodne kemijske lastnosti in kažejo veliko podobnosti s skandijem in itrijem.
  • Četrti dogovor v 3. skupino ne vključuje nobenega lantanoida in aktinoida. Lantanoidi imajo zaradi delno zapolnjene orbitale f nekaj značilnih lastnosti, ki jih skandij in itrij nimata. Razen tega je kemija aktinoidov, na primer območje oksidacisjkih stanj, mnogo bolj obširna od kemije lantanoidov, podobnost s skandijem in itrijem pa je še manjša.

Elementi 3. skupine vključno z lantanoidi, vendar brez aktinoidov, se pogosto imenujejo tudi redke zemeljske kovine.

Nahajališča

uredi

Skandij, itrij in lantanoidi (razen prometija) se v zemeljski skorji pojavljajo skupaj in so relativno pogosti v primerjavi z večino kovin iz bloka d, vendar jih je težko izolirati iz njihovih rud.

Biosfera

uredi

Elementi iz 3. skupine so na splošno v vodi slabo topne težke kovine in so v biosferi zelo redke. Noben element iz 3. skupine nima nobene dokumentirane vloge v živih organizmih. Aktinoidi so zaradi svoje radioaktivnosti zelo toksični za žive celice.

Sklici

uredi
  1. Periodic table at Lanl.gov
  2. »WebElements Periodic Table of the Elements«. Webelements.com. Pridobljeno 3. aprila 2010.
  3. »International Union of Pure and Applied Chemistry > Periodic Table of the Elements«. Iupac.org. Pridobljeno 3. aprila 2010.