Odpre glavni meni

Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Evropa
Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg
Površina 10.180.000 km²[n]
Št. prebivalcev 742.452.000[n] (2013, 3.)
Gostota naseljenosti 72,9 preb./km2
Demonim Evropejci
Države 50 (in 6 spornih)
Čas UTC do UTC+6
Domena TLD .eu (Evropska unija)
Največja mesta

Metropolitanska območja v Evropi

Satelitska slika Evrope

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Vsebina

ZgodovinaUredi

Glavni članek: Zgodovina Evrope.

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, nastalo je več germanskih držav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele krščansko vero. Najmočnejša je postala država Frankov pod Karlom Velikim, ki pa je že v 9. stoletju razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima rimsko-nemško cesarstvo od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. Germanska in romanska ljudstva (zlasti Nemci, Francozi, Angleži, Španci, Italijani, Nizozemci) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi slovanska ljudstva.

V srednjem veku je utelešala katoliška cerkev s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po reformaciji. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, Francije pod Ludvikom XIV. in posebno pod Napoleonom I. in v smislu evropskega ravnotežja sil se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi Islama; medtem ko je naval Arabcev strla že v srednjem veku v Španiji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do 19. stoletja.

Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom razsvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja imperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski revoluciji pa tudi SZ in nato Japonska. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v Italiji prevzel oblast fašizem in leta 1933 v Nemčiji nacizem. Po drugi svetovni vojni se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv ZDA, ustanovijo vojaški pakt NATO, vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški varšavski pakt in gospodarskem sporazumu SEV. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali neuvrščeno politiko.

GeografijaUredi

Glavni članek: Geografija Evrope.

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. Otoki in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.

Delitev EvropeUredi

Evropo lahko razdelimo na podlagi:

  • narodne sestave
  • političnih razmerij
  • gospodarskega razvoja
  • lege

Glede na lego držav Evropo delimo na:

  • Države Zahodne Evrope so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
  • Države Južne Evrope so: Italija, Vatikan, San Marino, Monaco, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
  • Države Jugovzhodne Evrope so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija, Turčija
  • Države Srednje Evrope so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
  • Države Severne Evrope so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
  • Države Vzhodne Evrope so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

Podnebje EvropeUredi

Večina Evrope leži v severnem zmerno toplem pasu. Le skrajni južni deli segajo v subtropski pas, skrajni severni deli pa sega v subpolarni. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to Atlantski ocean, kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša Severno atlantski tok, blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - oceansko podnebje. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe celinskega podnebja. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

RastlinstvoUredi

 
Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v Szczecinu, Poljska

V Evropi je glavna vegetacija mešani gozd. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel zalivski tok ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo slemenitev v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do Severnega ledenega morja. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta bukev in hrast. Na severu prevladuje tajga, še bolj na sever pa se pojavi tundra. V Sredozemlju so pogoste olive. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani stepe. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

Politična geografijaUredi

Politični zemljevidi Evrope
  Evropske države
  Evropska ozemlja medcelinskih držav
 
Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov[2]
  Severna Evropa
  Zahodna Evropa
  Vzhodna Evropa
  Južna Evropa
 
Regije glede na The World Factbook
  Severna Evropa
  Zahodna Evropa
  Srednja Evropa
  Južna Evropa
  Jugovzhodna Evropa
  Jugozahodna Evropa
  Vzhodna Evropa
  Jugozahodna Azija
  Severna Azija
  Srednja Azija
  Bližnji Vzhod
 
Evropska Unija in države kandidatke
  Trenutne članice
  Države kandidatke
  Potencialne države kandidatke
 
Članice Sveta Evrope in druge evropske države s št. prebivalstva 
Evropske članice v EU-ju in v NATO
  članice le v EU
  članice le v NATO
  članice obeh
 
Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije[3][4] 
 
Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij
1.   Albanija
2.   Andora
3.   Avstrija
4.   Belgija
5.   Belorusija
6.   Bolgarija
7.   Bosna in Hercegovina
8.   Češka
9.   Danska
10.   Estonija
11.   Finska
12.   Francija
13.   Grčija
14.   Gruzija (delno)
15.   Hrvaška
16.   Irska
17.   Islandija
18.   Italija
19.   Latvija
20.   Lihtenštajn
21.   Litva
22.   Luksemburg
23.   Madžarska
24.   Makedonija
25.   Malta
26.   Moldavija
27.   Monako
28.   Nemčija
29.   Nizozemska
30.   Norveška
31.   Poljska
32.   Portugalska
33.   Romunija
34.   Rusija (delno)
35.   San Marino
36.   Slovaška
37.   Slovenija
38.   Srbija (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi   Črna gora in   Kosovo)
39.   Španija
40.   Švedska
41.   Švica
42.   Turčija (delno)
43.   Ukrajina
44.   Vatikan
45.   Združeno kraljestvo
Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):
  Armenija
  Azerbajdžan
  Ciper
  Gruzija
 
Ena od predlaganih razdelitev na regije

Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.

Zastava Grb Ime Površina
(km²)
Prebivalstvo
Gostota prebivalstva
(na km²)
Glavno mesto Ime v uradnih jezikih
    Albanija 28.748 2.831.741 98,5 Tirana Shqipëria
    Andora 468 68.403 146,2 Andorra la Vella Andorra
    Armenija [j] 29.800 3.229.900 101 Erevan Hayastan
    Avstrija 83.858 8.169.929 97,4 Dunaj Österreich
    Azerbajdžan [k] 86.600 9.165.000 105,8 Baku Azǝrbaycan
    Belgija 30.528 11.007.000 360,6 Bruselj België/Belgique/Belgien
  N/A Belorusija 207.560 9.458.000 45,6 Minsk Belarus
    Bolgarija 110.910 7.621.337 68,7 Sofija Bălgarija
    Bosna in Hercegovina 51.129 3.843.126 75,2 Sarajevo Bosna i Hercegovina
    Ciper [d] 9.251 788.457 85 Nikozija Kýpros/Kıbrıs
    Češka 78.866 10.256.760 130,1 Praga Česká republika
    Črna gora 13.812 616.258 44,6 Podgorica Crna Gora
    Danska 43.094 5.564.219 129 København Danmark
    Estonija 45.226 1.340.194 29 Talin Eesti
    Finska 336.593 5.157.537 15,3 Helsinki Suomi/Finland
    Francija [g] 547.030 63.182.000 115,5 Pariz France
    Grčija 131.957 10.815.187 80,7 Atene Elláda
    Gruzija [l] 69.700 4.661.473 64 Tbilisi Sakartvelo
    Hrvaška 56.542 4.437.460 77,7 Zagreb Hrvatska
    Islandija 103.000 307.261 2,7 Reykjavík Ísland
    Irska 70.280 4.234.925 60,3 Dublin Éire/Ireland
    Italija 301.230 59.530.464 197,7 Rim Italia
    Kazahstan [i] 2.724.900 15.217.711 5,6 Astana Qazaqstan/Kazahstan
    Latvija 64.589 2.067.900 34,2 Riga Latvija
    Lihtenštajn 160 32.842 205,3 Vaduz Liechtenstein
    Litva 65.200 2.988.400 45,8 Vilna Lietuva
    Luksemburg 2.586 448.569 173,5 Luksemburg Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg
    Madžarska 93.030 10.075.034 108,3 Budimpešta Magyarország
    Makedonija 25.713 2.054.800 81,1 Skopje Makedonija
    Malta 316 397.499 1.257,9 Valletta Malta
    Moldavija [a] 33.843 4.434.547 131,0 Kišinjev Moldova
    Monako 1,95 31.987 16.403,6 Monako Monaco
    Nemčija 357.021 83.251.851 233,2 Berlin Deutschland
    Nizozemska [h] 41.526 16.318.199 393,0 Amsterdam Nederland
    Norveška 385.178 5.018.836 15,5 Oslo Norge
    Poljska 312.685 38.625.478 123,5 Varšava Polska
    Portugalska [e] 91.568 10.409.995 110,1 Lizbona Portugal
    Romunija 238.391 21.698.181 91,0 Bukarešta România
    Rusija [b] 17.075.400 142.200.000 8,3 Moskva Rossiya
    San Marino 61 27.730 454,6 San Marino San Marino
    Slovaška 48.845 5.422.366 111,0 Bratislava Slovensko
    Slovenija 20.273 2.050.189 101 Ljubljana Slovenija
    Srbija [f] 88.361 7.120.666 91,9 Beograd Srbija
    Španija 504.851 47.059.533 93,2 Madrid España
    Švedska 449.964 9.090.113 19,7 Stockholm Sverige
    Švica 41.290 7.507.000 176,8 Bern Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra
    Turčija [m] 783.562 75.627.384 98 Ankara Türkiye
    Ukrajina 603.700 48.396.470 80,2 Kijev Ukrajina
    Vatikan 0,44 900 2.045,5 Vatikan Status Civitatis Vaticanæ
    Združeno kraljestvo 244.820 61.100.835 244,2 London United Kingdom
Skupaj 10.180.000[n] 742.000.000[n] 70

Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več de facto neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:

Zastava Grb Ime Površina
(km²)
Prebivalstvo
(ocena 1. julij 2002)
Gostota prebivalstva
(na km²)
Glavno mesto
    Abhazija [p] 8.432 216.000 29 Suhumi
    Kosovo [o] 10.887 [5] 1.804.838 220 Priština
    Gorski Karabah [q] 11.458 138.800 12 Stepanakert
    Severni Ciper [d] 3.355 265.100 78 Nikozija
  N/A Južna Osetija [p] 3.900 70.000 18 Chinvali
  N/A Pridnjestrska republika [a] 4.163 537.000 133 Tiraspol

V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.

Ime ozemlja, z zastavo Površina
(km²)
Prebivalstvo
(ocena 1. julij 2002)
Gostota prebivalstva
(na km²)
Glavno mesto
  Åland (Finska) 13.517 26.008 16,8 Mariehamn
  Ferski otoki (Danska) 1.399 46.011 32,9 Tórshavn
  Gibraltar (UK) 5,9 27.714 4.697,3 Gibraltar
  Guernsey [c] (UK) 78 64.587 828,0 St. Peter Port
  Man [c] (UK) 572 73.873 129,1 Douglas
  Jersey [c] (UK) 116 89.775 773,9 Saint Helier

DemografijaUredi

 
Lingvistični zemljevid Evrope

Nadnacionalne organizacijeUredi

Evropsko združenje za prosto trgovinoSvet EvropeŠvicaAlbanijaHrvaškaLiechtensteinIslandijaNorveškaArmenijaSchengensko območjeEvropsko gospodarsko območjeAzerbejdžanBosna in HercegovinaAvstrijaNemčijaMaltaGruzijaBelgijaSlovenijaGrčijaNizozemskaCiperEvroobmočjeMoldavijaEvropska unijaFinskaItalijaPortugalskaŠpanijaŠvedskaIrskaČrna goraFrancijaSlovaškaLuksemburgLitvaRepublika MakedonijaPoljskaMadžarskaBolgarijaDanskaRusijaČeškaRomunijaLatvijaEstonijaSrbijaZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne IrskeUkrajinaCarinska unija Evropske unijeMonakoTurčijaSan MarinoAndora 
Eulerjev diagram, ki prikazuje odnose med različnimi evropskimi organizacijami.


OpombeUredi

  1. ^ a b Pridnjestrska republika je mednarodno priznana kot del Moldavije, čeprav de facto kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.
  2. ^ Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo Severna Evrazija. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.
  3. ^ a b c Guernsey, Man in Jersey so kronske odvisnosti Združenega kraljestva. Drugi Kanalski otoki pod upravo Bailiwick of Guernsey vključujejo Alderney in Sark.
  4. ^ a b Ciper se fizičnogeografsko v celoti nahaja v Jugozahodni Aziji ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno zde facto neodvisnim delom Severni Ciper, ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.
  5. ^ Številke za Portugalsko vključujejo arhipelaga Azore in Madeira, oba v Severnem Atlantiku.
  6. ^ Številka površine za Srbijo vključuje Kosovo, provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja Kosovo.
  7. ^ Številke za Francijo vključujejo le kontinentalno Francijo: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.
  8. ^ Prebivalstvo Nizozemske za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope (Aruba, Curaçao in Sint Maarten, v Karibih) sestavljajo Kraljevino Nizozemska. Amsterdam je uradno glavno mesto, medtem ko je Haag administrativno središče.
  9. ^ Kazakhstan se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od Uralskega gorovja in reke Ural. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.
  10. ^ Armenija se fizičnogeografsko v celoti nahaja v Zahodni Aziji, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.
  11. ^ Azerbajdžan se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.[6] Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje eksklavo Nahičevanska avtonomna republika in regijo Gorski Karabah, ki je razglasil in de facto dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države de jure ne prepoznanavajo.
  12. {{Cnote2|l| Gruzija se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.[7][8] Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za Abhazijo in Južno Osetijo, dve regiji, ki sta razglasili in de facto dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
  13. ^ Turčija se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.
  14. ^ a b c d Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.
  15. ^ Kosovo je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.
  16. ^ a b Abhazija in Južna Osetija se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,[8] ki sta enostransko razglasili neodvisnot od Gruzije 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.
  17. ^ Gorski Karabah, ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od Azerbajdžana 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.

SkliciUredi

  1. Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013
  2. "Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings". United Nations Statistics Department. Pridobljeno dne 3 May 2011. 
  3. http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx
  4. http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf
  5. "CIA – The World Factbook". Cia.gov. Pridobljeno dne 29 October 2011. 
  6. The UN Statistics Department [1] places Azerbaijan in Western Asia for statistical convenience [2]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The CIA World Factbook [3] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. National Geographic and Encyclopædia Britannica also place Georgia in Asia.
  7. Evropska unija [4], the Council of Europe [5], British Foreign and Commonwealth Office [6], World Health Organization [7], Svetovna turistična organizacija [8], UNESCO [9], UNICEF [10], UNHCR [11], European Civil Aviation Conference [12], Euronews [13], BBC [14], NATO [15], Russian Foreign Ministry [16], Svetovna banka [17], Assembly of European Regions [18], International Air Transport Association [19],Oxford Reference Online, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi [20], ICRC [21], Salvation Army [22], Rdeči križ [23] od dne April 2011[slepa povezava] , Council on Foreign Relations [24], Evropsko poveljstvo ZDA [25], Merriam-Webster's Collegiate Dictionary [26] and www.worldatlas.com.
  8. 8,0 8,1 Statistični oddelek OZN [27] uvršča Gruzijo v Zahodno Azijo za vodenje statistike [28]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The CIA World Factbook [29],National Geographic in Encyclopædia Britannica prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}