Jugovzhodna Evropa
Jugovzhodna Evropa je geografska podregija Evrope, ki zaobjema predvsem Balkan, pa tudi sosednje regije in polotoke. V regijo so vključene Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška (tudi v Srednji Evropi), Ciper (tudi v Zahodni Aziji), Grčija (tudi v širši regiji Južne Evrope), Kosovo,[a] Črna gora, Severna Makedonija, Romunija (tudi v Srednji Evropi), Srbija in evropski del Turčije (tudi v širši regiji južne Evrope ali v zahodni Aziji s preostalim delom države). Včasih sta v regijo vključeni tudi Moldavija (alternativno umeščena v Vzhodno Evropo) in Slovenija (alternativno umeščena v Srednjo Evropo). Največja mesta v regiji so Istanbul, Atene, Bukarešta, Sofija in Beograd.
Zaradi političnih, gospodarskih, zgodovinskih, kulturnih in geografskih razlogov obstajajo prekrivajoče in nasprotujoče si definicije regije..
Opredelitev Uredi
Prvo znano uporabo izraza »Jugovzhodna Evropa« je uporabil avstrijski raziskovalec Johann Georg von Hahn (1811–1869) kot širši izraz, ki bi zajemal tradicionalni Balkan,[1] ki temelji na mejah Balkanskega polotoka (države, ki so bile opisane kot v celoti znotraj balkanske regije so Albanija, Kosovo,[a] Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora in Severna Makedonija[2]).
Geografska Jugovzhodna Evropa Uredi
Države, ki geografsko vsaj delno pripadajo regiji, so:[3]
CIA World Factbook pod opisom vsake države vključuje informacije o lokaciji, kjer je država razvrščena v regijo. CIA med države Jugovzhodne Evrope uvršča:[11]
- Albanijo
- Bosno in Hercegovino
- Bolgarijo
- Hrvaško
- Kosovo
- Črna goro
- Severno Makedonijo
- Romunijo
- Srbijo
- Turčijo (Vzhodno Trakijo)
Po klasifikaciji CIA je Slovenija uvrščena v Srednjo Evropo,[12] Grčija v Južno Evropo,[13] Moldavija pa v Vzhodno Evropo.[14]
Večje politične organizacije Uredi
- Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo (SPSEE) je kot članice vključeval Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo in Srbijo.
- Kooperativna zveza Jugovzhodne Evrope (SEECP) kot partnerice članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Turčijo.
- Pobuda za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SECI) ima za države članice Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Madžarsko, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Turčijo.
- Program mednarodnega sodelovanja Jugovzhodne Evrope,[15] ki ga sofinancira EU, vključuje celotno ozemlje Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Severne Makedonije, Črne gore, Moldavije, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije ter dele Italije in Ukrajine.[16]
- Študije Svetovne banke kot osem držav jugovzhodne Evrope (SEE8) obravnavajo Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Moldavijo, Severno Makedonijo, Romunijo in Srbijo.[17]
- Publikacija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) iz leta 2006 kot »države jugovzhodne Evrope« navaja Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Severno Makedonijo, Moldavijo, Romunijo ter Srbijo in Črno goro.[18]
- Svetovna banka v svoja poročila ne vključuje držav EU in navaja le Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo (SEE6).[19]
- Regionalni urad UNHCR v Jugovzhodni Evropi za Jugovzhodno Evropo trenutno navaja Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo in Črno goro.[20]
Opombe Uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
Sklici Uredi
- ↑ Hösch, Nehring, Sundhaussen (Hrsg.), Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, S. 663, ISBN 3-8252-8270-8
- ↑ Istituto Geografico De Agostini, L'Enciclopedia Geografica – Vol.I – Italia, 2004, Ed. De Agostini p.78
- ↑ 3,0 3,1 Jelavich 1983a, str. 1-3.
- ↑ Armstrong, Werwick. Anderson, James (2007). »Borders in Central Europe: From Conflict to Cooperation«. Geopolitics of European Union Enlargement: The Fortress Empire. Routledge. str. 165. ISBN 978-1-134-30132-4.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava) - ↑ Andrew Geddes, Charles Lees, Andrew Taylor : "The European Union and South East Europe: The Dynamics of Europeanization and multilevel governance", 2013, Routledge
- ↑ Klaus Liebscher, Josef Christl, Peter Mooslechner, Doris Ritzberger-Grünwald : "European Economic Integration and South-East Europe: Challenges and Prospects", 2005, Edward Elgar Publishing Limited
- ↑ Which Continent – Is Cyprus in Europe or Asia?, Sporcle, 21. december 2018
- ↑ Is Cyprus in Europe or Asia?, World Atlas, 8. avgust 2019
- ↑ Cyprus: In Europe, In Limbo, Carnegie Endowment for International Peace, 3. december 2018
- ↑ »A List of Countries That Make up the Balkan Peninsula«. www.ThoughtCo.com.
- ↑ CIA. »The World Factbook«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2007.
- ↑ »Slovenia«. CIA. 6. oktober 2022.
- ↑ »Greece«. CIA. 11. oktober 2022.
- ↑ »Moldova«. CIA. 12. oktober 2022.
- ↑ »South-East Europe«. www.southeast-europe.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008. Pridobljeno 7. januarja 2019.
- ↑ »Programme summary«, South East Europe (SEE): Operational Programme, South East Europe Transnational Cooperation Programme, 28. november 2013, str. 6
- ↑ Harry G. Broadman (2004). Building Market Institutions in South Eastern Europe: Comparative Prospects for Investment and Private Sector Development. World Bank Publications. str. xviii. ISBN 978-0-8213-5776-7.
- ↑ World Health Organization. Regional Office for Europe; Council of Europe Development Bank (2006). Health and Economic Development in South-eastern Europe. World Health Organization. str. 5–. ISBN 978-92-890-2295-8.
- ↑ »South East Europe Regular Economic Report«. World Bank.
- ↑ »Regional Office in South Eastern Europe - Global Focus«. reporting.unhcr.org.
Viri Uredi
- Paul L. Horecky (ed.), Southeastern Europe: A guide to basic publications, Chicago: The University of Chicago Press, 1969.
- Jelavich, Barbara (1983a). History of the Balkans: Eighteenth and Nineteenth Centuries. Zv. 1. Cambridge University Press. ISBN 9780521274586.
- Jelavich, Barbara (1983b). History of the Balkans: Twentieth Century. Zv. 2. Cambridge University Press. ISBN 9780521274593.
- Troebst, Stefan, "Historical Meso-Region": A Concept in Cultural Studies and Historiography, EGO - European History Online, Mainz: Institute of European History, 2012, retrieved: 4 March 2020 (pdf)
Nadaljnje branje Uredi
- Ekavi Athanassaopolou (2013). Organized Crime in Southeast Europe. Routledge. str. 6–. ISBN 978-1-317-99945-4.
- Koller, Markus, Ottoman History of South-East Europe, EGO - European History Online, Mainz: Institute of European History, 2012, retrieved: 17 March 2021 (pdf).
Zunanje povezave Uredi
Predstavnosti o temi Jugovzhodna Evropa v Wikimedijini zbirki
