Balkan

Balkan
	Geografski zemljevid Balkana
Geografija
Lega	Jugovzhodna Evropa
Najvišja nadm. višina	2.925 m
Uprava
	Glej spodaj

Balkan, delno povezano z izrazom Balkanski polotok, je geografsko območje v jugovzhodni Evropi z različnimi geografskimi in zgodovinskimi definicijami.^[1]^[2]^[3] Regija je dobila ime po balkanskem gorovju, ki se razteza po vsej Bolgariji.^[4] Balkanski polotok meji na Jadransko morje na severozahodu, Jonsko morje na jugozahodu, Egejsko morje na jugu, Turške ožine na vzhodu in Črno morje na severovzhodu. Severna meja polotoka je različno opredeljena.^[5] Najvišja točka Balkana je Musala, 2925 m, v gorovju Rila v Bolgariji.

Koncept Balkanskega polotoka je leta 1808 ustvaril nemški geograf August Zeune,^[6] ki je zmotno obravnaval Balkansko gorovje kot prevladujoči gorski sistem jugovzhodne Evrope, ki se razteza od Jadranskega morja do Črnega morja. Izraz Balkanski polotok je bil v 19. stoletju sinonim za Rumelijo, dele Evrope, ki so bili takrat province Osmanskega cesarstva. Imel je geopolitično in ne geografsko opredelitev, ki se je ohranila tudi ob nastanku Kraljevine Jugoslavije v začetku 20. stoletja. Opredelitev naravnih meja Balkanskega polotoka ne sovpada s tehnično opredelitvijo polotoka; zato sodobni geografi zavračajo idejo o Balkanskem polotoku, medtem ko zgodovinarji običajno razpravljajo o Balkanu kot regiji. Izraz je dobil stigmatiziran in slabšalen pomen, povezan s procesom balkanizacije.^[5]^[7] Alternativni izraz, ki se uporablja za regijo, je jugovzhodna Evropa.

Meje Balkana so zaradi številnih nasprotujočih si definicij sporne. O obsegu regije ni splošnega dogovora. Izraz po večini definicij v celoti zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Grčijo, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo, evropsko Turčijo, romunsko obalo, večino Srbije in velik del Hrvaške. Včasih izraz zajema tudi južne dele Slovenije. Italija, kljub temu, da ima po nekaterih definicijah majhen del svojega ozemlja (pokrajino Trst) na polotoku, običajno ni opredeljena kot del regije.

Sklici

↑ Gray, Colin S.; Sloan, Geoffrey (2014). Geopolitics, Geography and Strategy. Routledge. ISBN 9781135265021. Pridobljeno 10. novembra 2014.
↑ »Balkans«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 13. decembra 2017.
↑ Richard T. Schaefer (2008). Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society. Sage. str. 129. ISBN 978-1-4129-2694-2.
↑ Niktalab, Poopak (2024). Over the Alps: History of Children and Youth Literature in Europe (v perzijščini) (1st izd.). Tehran, Iran: Faradid Publisher. str. 6. ISBN 9786225740457.
↑ ^5,0 ^5,1 Alexander Vezenkov (2017). »Entangled Geographies of the Balkans: The Boundaries of the Region and the Limits of the Discipline«. V Roumen Dontchev Daskalov, Tchavdar Marinov (ur.). Entangled Histories of the Balkans – Volume Four: Concepts, Approaches, and (Self-) Representations. Brill. str. 115–256. ISBN 978-90-04-33782-4.
↑ Olga M. Tomic (2006). Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features. Springer Science & Business Media. str. 35. ISBN 978-1-4020-4488-5.
↑ Robert Bideleux; Ian Jeffries (2007). The Balkans: A Post-Communist History. Routledge. str. 1–3. ISBN 978-1-134-58328-7.

Nadaljnje branje

Gray, Colin S. (1999). Geopolitics, Geography and Strategy. London: Routledge. ISBN 978-0-7146-8053-8.
Banac, Ivo (Oktober 1992). »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Yugoslavia«. American Historical Review. 97 (4): 1084–1104. doi:10.2307/2165494. JSTOR 2165494.
Banac, Ivo (1984). The National Question in Yugoslavia: Origins, History, Politics. Ithaca, NY: Cornell University Press. ISBN 978-0-8014-9493-2.
Goldstein, Ivo (1999). Croatia: A History. Montreal, Quebec: McGill-Queen's University Press. ISBN 978-0-7735-2017-2.
Carter, Francis W., ed. (1977). An Historical Geography of the Balkans Academic Press. Predloga:ISBN?
Dvornik, Francis (1962). The Slavs in European History and Civilization Rutgers University Press. Predloga:ISBN?
Fine, John V. A., Jr. The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century [1983]; The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. Ann Arbor: University of Michigan Press, [1987]. Predloga:ISBN?
Forbes, Nevill (1915). The Balkans: A History of Bulgaria, Serbia, Greece, Rumania, Turkey Clarendon Press, online
Jelavich, Barbara (1983a). History of the Balkans: Eighteenth and Nineteenth Centuries. Zv. 1. Cambridge University Press. ISBN 978-0521274586.
Jelavich, Barbara (1983b). History of the Balkans: Twentieth Century. Zv. 2. Cambridge University Press. ISBN 978-0521274593.
Jelavich, Charles; Jelavich, Barbara, ur. (1963). The Balkans in Transition: Essays on the Development of Balkan Life and Politics Since the Eighteenth Century. University of California Press.
Kitsikis, Dimitri (2008). La montée du national-bolchevisme dans les Balkans. Le retour à la Serbie de 1830. Paris: Avatar.
Lampe, John R., and Marvin R. Jackson (1982). Balkan Economic History, 1550–1950: From Imperial Borderlands to Developing Nations Indiana University Press. Predloga:ISBN?
Király, Béla K., ed. (1984). East Central European Society in the Era of Revolutions, 1775–1856. Predloga:ISBN?
Komlos, John (1990). Economic Development in the Habsburg Monarchy and in the Successor States. East European Monographs No. 28. East European Monographs. ISBN 978-0-88033-177-7.
Mazower, Mark (2000). The Balkans: A Short History. Modern Library Chronicles. New York: Random House. ISBN 978-0-679-64087-5.
Schreiber, Gerhard; Stegemann, Bernd; Vogel, Detlef (1995). The Mediterranean, south-east Europe, and north Africa, 1939–1941. Germany and the 2nd World War. Zv. III. Clarendon Press. ISBN 978-0-19-822884-4.
Stavrianos, L. S. (2000) [1958]. The Balkans since 1453. with Traian Stoianovich. New York: NYU Press. ISBN 978-0-8147-9766-2. online free to borrow
Stoianovich, Traian (1994). Balkan Worlds: The First and Last Europe. Sources and Studies in World History. New York: M.E. Sharpe. ISBN 978-1-56324-032-4.
Underwood, E. W. (1919), Short stories from the Balkans, Boston: Marshall Jones Company
Ware, Bishop Kallistos (Timothy) (29. april 1993). The Orthodox Church (new izd.). New York: Penguin Books. ISBN 978-0-14-014656-1.
Zametica, John (2017). Folly and malice: the Habsburg empire, the Balkans and the start of World War One London: Shepheard–Walwyn. 416 pp. ISBN 978-0856835131.