Odpre glavni meni

Oceanija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku. Vključuje lahko tudi Polinezijo (vključno z Novo Zelandijo), Melanezijo (z Novo Gvinejo) ter Mikronezijo. V širšem pa lahko štejemo k Oceaniji tudi Avstralijo in Novo Zelandijo. Jules Dumont d'Urville je leta 1831 tako razdelil Oceanijo.

Oceanija
Oceania (orthographic projection).svg
GeopolitičnaOceanija
Površina8.525.989 km²
Št. prebivalcev36.659.000 (2010, 6.)
Gostota naseljenosti4,19 preb./km2
DemonimOceanijci
Države
Odvisna ozemlja
Jeziki
ČasUTC+8 do UTC-6 (Velikonočni otok) (od zahoda proti vzhodu)
Največja mestaZastava Avstralije Sydney
Zastava Avstralije Melbourne
Zastava Avstralije Brisbane
Zastava Avstralije Perth
Zastava Nove Zelandije Auckland
Zastava Avstralije Adelaide
Zastava Nove Zelandije Wellington
Zastava Nove Zelandije Christchurch
Zastava Avstralije Canberra
Zastava Papue Nove Gvineje Port Moresby
Zemljevid Oceanije.

Geologi pa raje delijo ta teritorij le na dva dela, na podlagi geografskih, botaničnih, zooloških, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Ta dva dela sta:

  • Bližnja Oceanija (Near Oceania) - Avstralija, Nova Zelandija in njeno otočje ter Salomonovi otoki.
  • Daljna oceanija (Remote Oceania) - Polinezija, Mikronezija in Melanezija.

Velika večina površine spada pod Avstralijo. Oceanija je najmanjši kontinent in predzadnji glede na prebivalstvo - okoli 32.000.000 prebivalcev (manj poseljena je le Antarktika).

Pokrajine, države in ozemljaUredi

Spodnje tabele vključujejo ozemlja, ki so znotraj meja geopolitične Oceanije in vsebujejo Avstralazijo, Melanezijo, Mikronezijo in Polinezijo. Največja kopenska površina Oceanije je Avstralija.[1]

Geografske meje OceanijeUredi

Meja med Azijo in Oceanijo ni točno določena. Zaradi političnih razlogov so Združeni narodi napravili mejo med tema dvema regijama na meji med Indonezijo in Papua Novo Gvinejo.[2] Papuo Novo Gvinejo včasih (vendar ne pogosto) štejejo med azijske države, ker je soseda Indonezije, in splošno sprejeto je, da je del Oceanije. Če je celotni Malajski arhipelag vključen kot del Oceanije, so vključeni tudi Brunej, Vzhodni Timor, Indonezija, Malezija, Singapur in Filipini.

Države članice Združenih narodovUredi

Ta tabela vključuje vse neodvisne države v Oceaniji, ki so članice Združenih narodov.[3] Vse so polnopravne članice Pacific Islands Forum (Forum pacifiških otokov),[4] čeprav je Fidži suspendiran.[5]

Država ali ozemlje Glavno mesto
[6][7][8]
Prebivalstvo
[9]
Površina (km2)
[10]
  Avstralija Canberra 23.268.319 7.741.220 km²
  Fidži Suva 890.057 18.274 km²
  Kiribati Tarava 101.998 811 km²
  Marshallovi otoki Majuro 68.480 181 km²
  Federativne države Mikronezije Palikir 106.487 702 km²
  Nauru Yaren (sedež vlade) 9.378 21 km²
  Nova Zelandija Wellington 4.327.944 267.710 km²
  Palau Ngerulmud 21.032 459 km²
  Papua Nova Gvineja Port Moresby 6.310.129 462.840 km²
  Samoa Apia 194.320 2.831 km²
  Salomonovi otoki Honiara 584.578 28.896 km²
  Tonga Nukuʻalofa 106.146 747 km²
  Tuvalu Funafuti 10.619 26 km²
  Vanuatu Port Vila 256.155 12.189 km²

Države, ki niso članice Združenih narodovUredi

Ozemlji v tem razdelku (Cookovi otoki in Niue) sta državi v prosti povezavi z Novo Zelandijo. Medtem, ko imata tesne ustavne in politične odnose z Novo Zelandijo, sta obe državi članici več specializiranih agencij Združenih narodov in se neodvisno vključujeta v diplomatske odnose s suverenimi državami. Obe sta polnopravni članici organizacije Pacific Islands Forum. Zaradi teh posebnosti se smatra, da imata obe de facto status suverene države.[11]

Država ali ozemlje Status Glavno mesto Prebivalstvo Površina (km2)[10]
  Cookovi otoki[6] samoupravno ozemlje v prosti povezavi z Novo Zelandijo Avarua[6][7] 11.124[9] 236 km²
  Niue[6] samoupravno ozemlje v prosti povezavi z Novo Zelandijo Alofi[6][7] 1.311[9] 260 km²

Drugi teritorijiUredi

Sledeče entitete obravnavamo kot del Oceanije kot:

  1. federalno ozemlje suverene države, ki se nahaja izven celine te države
  2. teritorij, ki tvori neločljiv del suverene države in nima federalnega odnosa, kjer se pomemben del kopna neodvisne države nahaja izven Oceanije in/ali se teritorij nahaja izven celine suverene države. Veliko izmed teh teritorijev se pogosto opisuje kot odvisno ozemlje.
  3. odvisno ozemlje suverene države

Dva od teh teritorijev (Francoska Polinezija in Nova Kaledonija) sta pridruženi članici organizacije Pacific Islands Forum, medtem ko ima pet drugih (Ameriška Samoa, Guam, Severni Marianski otoki, Tokelau in Wallis in Futuna) status opazovalca.

Država ali ozemlje Status Glavno mesto Prebivalstvo Površina (km2)[10]
  Ameriška Samoa Ozemlje Združenih držav Amerike Pago Pago[6][7] 67.242[9] 199 km²
  Otočji Ashmore in Cartier Ozemlje Avstralije Neposeljeno Neposeljeno 5 km²
  Bakerjev otok Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 129,1 km²
  Otok Clipperton[opomba 1] Javno ozemlje v lasti Francije Neposeljeno Neposeljeno 6 km²
  Ozemlje otokov Koralnega morja Ozemlje Avstralije Neposeljeno Neposeljeno  3 km²
  Velikonočni otok Ozemlje Čila Hanga Roa
  Francoska Polinezija Francosko čezmorsko ozemlje Papeete[6][7] 294.935[9] 4.167 km²
  Guam Ozemlje Združenih držav Amerike Hagåtña / Agaña[6][7] 183,286[12] 544 km²
  Havaji Zvezna država Združenih držav Honolulu 1.404.054[9] 28.311 km²
  Howlandov otok Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 138,6 km²
  Jarvisov otok Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 152 km²
  Johnstonov atol Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 276,6 km²
  Otoki Juana Fernandeza Ozemlje Čila San Juan Bautista
  Kingmanov greben Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 1.958,01 km²
  Midwayski atol Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 2.355,2 km²
    Nova Kaledonija Francoska kolektiviteta »sui generis«[6] Nouméa[6][7] 256.275[9] 18.575 km²
  Otok Norfolk Samoupravni sestavni del ozemlja Avstralije Kingston[6][7] 2.169[9] 36 km²
  Severni Marianski otoki Ozemlje Združenih držav Amerike Saipan[6][7] 46.050[9] 464 km²
  Otoki Ogasawara Del Ogasawara vasi (jap. mura) v Tokiu, Japonska Neposeljeno
  Palmyra Atoll[13] Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno
  Papua Provinca v Indoneziji Jayapura
  Pitcairnovi otoki Čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Adamstown[6][7] 48[9] 47 km²
  Tokelau[6] Odvisno ozemlje Nove Zelandije Vsak atol ima lasten administrativni center[6][7] 1.384[9] 12 km²
  Otok Wake Manjši zunanji otoki Združenih držav Neposeljeno Neposeljeno 6,5 km²
  Wallis and Futuna Čezmorska skupnost Francije Mata-Utu[6][7] 15.398[9] 142 km²
  Zahodna Papua Provinca v Indoneziji Manokwari

HidrografijaUredi

Oceanija je druga celina po Ameriki z najbolj bogatim ozemljem, kar se tiče vode, v primerjavi s prebivalstvom.

GoropisjeUredi

Najvišje gorske verige Oceanije se nahajajo na treh največjih otokih celine. Najvišja od vseh se nahaja v Novi Gvineji. Najvišji točki sta Puncjak Jaya ali Carsztens (5.030 m.) in Wilhelmov hrib (4.509 m.). Sledijo Novozelandske Alpe na Južnem Otoku, katerih najvišja točka je Cookov hrib ali Aoraki (3.764 m.). Zadnje pa so Avstralijanske Alpe na vzhodnem delu Avstralije. Najvišja točka teh sega le do 2.228 metrov (Koszciuszkov hrib, Nova Galles).

Treba pa je reči, da tudi nekatera posamezna hribovja na manjših otokih segajo v precejšnje višine. Primer je vulkan Mauna Kea v Havajih, ki sega do 4.205 metrov.

ZgodovinaUredi

Magelan je bil prvi, ki se je začel resno zanimati za Oceanijo, toda splošno mnenje je, da je res prvotni narod, ki je zahajal v te kraje, bil Egipčanski. Pluli so namreč tako daleč le, da bi dobili gumo iz drevesa evkalipta, ki je služila pri balzamiranju. Sledili so jim Arabci v XI stoletju. Nato so Holanci v XII stoletju obogatili poznavanje teh zemelj. Točneje je nizozemec Dirk Hortog leta 1616 zapisal o prvem izkrcanju v Avstraliji. Nato pa mu je sledil prav tako nizozemec Abel Tasman, ki je leta 1642 izkrcal v Novo Zelandijo. Zasluga, da vemo veliko o Oceaniji, gre Jamesu Cooku, ki je šele v 18. stoletju med letoma 1768 in 1779 plul proti novi zemlji in jo začel podrobneje raziskovati. Leta 1770 je Cook zagledal vzhodno obalo Avstralije in jo razglasil za del Velike Britanije. Leta 1769 je raziskoval Novo Zelandijo ter pet let kasneje tudi Novo Kaledonijo.

Anglija je v kratkem času zavzela že velik del teritorija. Leta 1840 je izjavila, da ji tudi Nova Zelandija pripada. Ob koncu 18. stoletja je bila Oceanija razdeljena med Francijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Ameriko. Med drugo svetovno vojno so se na tem območju vršili hudi spori med Japonsko in ZDA. Šele med letoma 1960 in 1980 so začeli s procesom dekolonizacije.

OpombeUredi

  1. Otok Clipperton se pogosto povezuje s Severno Ameriko.

SkliciUredi

  1. http://www.dfat.gov.au/aib/island_continent.html
  2. http://www.endpoverty2015.org/en/asia/news/marcos-diaz-crosses-oceania-asia-border-raise-awareness-mdgs/13/may/10
  3. "United Nations Member States". United Nations. Pridobljeno dne 15 February 2012. 
  4. "Member Countries". Pacific Islands Forum Secretariat. Pridobljeno dne 15 February 2012. 
  5. "Forum Chair on suspension of Fiji military regime from PIF". Pacific Islands Forum Secretariat. 2 May 2009. Pridobljeno dne 15 February 2012. 
  6. 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 6,11 6,12 6,13 6,14 6,15 "List of countries, territories and currencies". Europa. 9 August 2011. Pridobljeno dne 23 August 2011. 
  7. 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 "Field Listing :: Capital". CIA. Pridobljeno dne 23 August 2011. 
  8. "UNGEGN World Geographical Names". United Nations Group of Experts on Geographical Names. 29 July 2011. Pridobljeno dne 23 August 2011. 
  9. 9,00 9,01 9,02 9,03 9,04 9,05 9,06 9,07 9,08 9,09 9,10 9,11 "Country Comparison :: Population". CIA. July 2012. Pridobljeno dne 2 September 2012. 
  10. 10,0 10,1 10,2 "Field Listing :: Area". CIA. Pridobljeno dne 23 August 2011. 
  11. http://researchcommons.waikato.ac.nz/bitstream/handle/10289/7589/thesis.pdf?sequence=3
  12. "Guam". CIA. Pridobljeno dne 23 August 2011. 
  13. "Field Listing :: Names". CIA. Pridobljeno dne 15 August 2011. 

Zunanje povezaveUredi